Luka Mesec: "Mislim, da mu je žal za ta korak"

Zadnja javnomnenjska raziskava Mediane je pokazala, da bi vaša stranka, če bi bile sedaj volitve dobila sedem poslanskih sedežev. Ob predstavitvi kandidatne liste ste napovedali, da boste imeli v novem sklicu parlamenta kar deset poslancev in to po tem, ko so vam po prejšnjih volitvah ostali le trije od petih. Od kod takšne ambiciozne napovedi? 

Iz več razlogov. Prvi je, da se Levica povezuje s stranko Vesna, se pravi, levi in zeleni združujemo sile. Drugi razlog je, da krepimo podporo že od jeseni. Več ali manj so nam celo jesen javnomnenjske ankete slabo kazale, bili smo celo pod parlamentarnim pragom. Zdaj smo svojo podporo podvojili. Mislim, da če dobro predstavimo naše dosežke, ki jih ni malo - dolgotrajna oskrba stanovanja, pokojninska reforma in tako naprej - če dobro predstavimo naše vrednote, mislim, da obstaja vsaj deset odstotkov ljudi v Sloveniji, ki se najbolj od vseh strinja z nami.

Ste težko sestavili listo glede na nekatere govorice, da vam stranka na terenu razpada? Ne nazadnje ste izgubili resnično dva vidna poslanca, Miho Kordiša in Mateja Tašner Vatovca. 

Saša Despot

Omenili ste Miho Kordiša, kaj pa Matej Tašner Vatovec,  ki je tako nenadoma presedlal Socialnim demokratom? Ste tudi vi tako kot vaša kolegica, sokoordinatorica Asta Vrečko mnenja, da je takratni vodja vaše poslanske skupine izdal stranko? Ste se v tem času kaj pogovorili z njim, sta šla na kavo?

Mislim, da je Matej Tašner Vatovec v prvi vrsti izdal svoje vrednote. To ni samo moje mnenje, to je konec koncev mnenje tudi vseh komentarjev, ki mi jih je uspelo prebrati. Mislim, da mu je žal za ta korak. Nisem pa bil z njim na kavi po prestopu. Tako, to je vse, kar bi o njem povedal. Mi ga je pa žal kot poslanca, ker kot poslanec Levice je bil dober. 

S kom boste nadomestili ta svoja bivša, kot rečeno, zelo prepoznavna poslanca? Sta to Biserka Marolt Meden in Tina Brecelj, ki sta najbolj prepoznavni imeni na vaši listi?

Da, onidve sta vsaka zase velika pridobitev. Biserka Marolt Meden je poleg tega, da je delala v Srebrni niti, velika borka za dolgotrajno oskrbo. V bistvu se nam je pridružila zato, ker je videla, da je končno v vladi ekipa, ki tega zakona ne prelaga iz predala v predal, ampak smo ga sprejeli, zagotovili financiranje in spravili v življenje. Je pa tudi strokovnjakinja na zdravstvenem področju, ker je bivša direktorica Pediatrične klinike, tako da mislim, da bo velika pridobitev. Tina Brecelj je velika pravna strokovnjakinja, je vodja zakonodajne službe na vrhovnem sodišču in dvakrat je bila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Imamo pa še več takih ljudi. Izpostavil bi Darka Rudaša, ki je po mojem najboljši sogovornik na področju romske politike. On je prvi obraz, če tako rečem, vasi Pušča pri Murski Soboti, ki je zgledno urejeno romsko naselje, ne samo v Sloveniji, ampak na evropskem nivoju. In Rudaš je eden od najbolj zaslužnih, da ta vas tako dobro funkcionira, tako da mislim, da je on velika pridobitev na naši listi. Izpostavil bi Vlada Šega, ki je dolgoletni borec za ekonomsko demokracijo, se pravi za soudeležbo delavcev pri upravljanju podjetij, pa Jako Zevnika v Kranju, ki je gradbeni inženir in nam lahko pri stanovanjski politiki. Izpostavil bi seveda še oba sopredsednika Vesne, Uroša Macerla, ki je ekolog, kmet, tako da zdaj imamo tudi ekološkega kmeta v svojih prvih vrstah, kar je po mojem velika pridobitev za stranko. Konec koncev je tu še Urša Zgojznik, ki je tudi dolgoletna borka za okolje. Tako da, če pogledava, imamo poleg obstoječih poslancev ter ministrov Aste Vrečko, Simona Maljevca, eno zelo lepo ekipo. 

Zakaj ste šli v skupno listo z Vesno, ste se mogoče bali, da boste izpadli iz parlamenta?

Ne, v skupno listo smo šli, ker mislim, da je treba politične sile povezovati. Na desnici vidimo, da so v bistvu tri opcije: Janša, Logar in pa koalicija okrog NSi-ja. Levica je pa razdrobljena. Menim, da bi morali bistveno bolj povezati sile, kot smo jih, ker tako, kot zdaj kaže, lahko Prebilič ostane pod pragom, pa gredo trije poslanci v nič. Pod pragom lahko ostanejo Pirati, pa gredo še trije poslanci v nič in tako naprej. Skratka, levi pol zna imeti težave pri sestavljanju vlade, zaradi tega, ker bo preveč glasov enostavno šlo v nič na našem polu. To je ta pragmatični vidik. Osebni vidik je pa ta, da je v Levici, kjer smo bili na začetku, kjer smo nastali, kot združenje predvsem iniciative za demokratični socializem leta 2014, iz katere prihajam tudi sam, in pa gibanja Trs, ki ga je vodil Matjaž Hanžek, da nam je zeleno-levo nekako DNK. In s tem, da smo zdaj šli v alianso z Vesno, se na neki način vračamo h koreninam.

Zakaj bi se volivci odločili za Levico in ne na primer za SD ali Svobodo, ki sta prav tako ne levemu polu?

Zakaj za Levico? Zaradi tega, ker mislim, da smo z našim delom v tem mandatu pokazali, da smo kot najmanjša stranka v koaliciji dosegli največje rezultate. Nase smo vzeli v bistvu največje reforme: dolgotrajno oskrbo, pokojninsko reformo, stanovanjsko politiko, medijsko reformo, zakone na področju ekonomske demokracije, trga dela. Skratka, mislim, da je to prvi razlog. Se pravi, pri nas pač program ni mrtva črka na papirju, ampak tisto, v kar verjamemo, potem tudi udejanjimo. Druga stvar je, da nismo vpleteni v nobeno afero. Se pravi, nihče od nas ni v politiki zato, da bi se okoriščal. V politiki smo bolj, kako bi rekel, na aktivistični strani, se pravi, smo bolj tisti, ki hočemo spreminjati svet, kot tisti, ki bi se borili za položaje. Tretja stvar pa seveda je, da če govorimo o vrednotah, mislim, da mi od vseh teh treh opcij najlepše utelešamo vrednote levice in leve sredine pri nas.

Saša Despot

Kakšno oceno bi po izteku mandata podelili vodji opozicije in kakšno vam?

Raje bi govoril o delu vlade in delu Levice. Vladi bi dal, recimo, sedem do osem, od deset. Levici bi dal osem do devet, od deset. Povsod še obstaja prostor za izboljšanje. Vladi najbolj zamerim to, da nismo izvedli davčne reforme, kar mislim, da je tudi, kot trenutno kaže kot v javnosti, to največji problem.

Kaj konkretnega pri davčni reformi?

Da bi obremenili premoženje velikih vrednosti, recimo tiste z več stanovanji, tiste na primer, ki so si nakopičili stanovanja v vrednosti več kot milijon evrov, in po drugi strani bi razbremenili delo. Ker meni se zdi nepravično, da nekdo, ki dela, plačuje neprimerno višje davke kot nekdo, ki se preživlja recimo z oddajanjem stanovanj. To dvoje bi bilo treba uravnotežiti in razbremenitev dela je po mojem ena od ključnih predvolilnih tem, ravno zaradi tega, ker vlada tega ni izvedla. Z delom Levice sem, kot sem z oceno povedal, bolj zadovoljen, seveda na vsakem področju vidimo še kakšno stvar, ki bi jo bilo možno še malo boljše narediti, ampak to so teme za naslednji mandat.

V politiki smo bolj, kako bi rekel, na aktivistični strani, se pravi, smo bolj tisti, ki hočemo spreminjati svet, kot tisti, ki bi se borili za položaje.

Tema za naslednji mandat po verjetno tudi prispevek za zdravstvo. V Sloveniji trenutno plačujemo obvezni zdravstveni prispevek, ki je določen enotno za vse. Glas ljudstva predlaga, da bi se ta spremenil v proporcionalno odmerjeno dajatev. Kaj predlagate vi?

Natanko to, to je tudi naša pobuda. To je tudi ena od napak vlade, da tega nismo do konca pripeljali v ta mandat. 

Dolgotrajna oskrba je verjetno eden najbolj kritiziranih projektov te vlade, na predvolilnih soočenjih vam bodo verjetno na veliko očitali, da se pobira davek za storitve, ki v praksi ne obstajajo? Kako jim boste odgovarjali?

Prva stvar je, da ta očitek ne drži. V dolgotrajno oskrbo je ta hip vključenih 30.000 ljudi. Se pravi, prek 20.000 oskrbovancev v domovih za starejše, ki so s tem prispevkom dobili lahko tudi za nekaj sto evrov nižje položnice. Po vseh občinah, razen v eni, so že izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe, kot je pomoč na domu, ki se zdaj organizira, in to se tudi financira s temi sredstvi.  Mislim, da je okrog 5.000 ljudi ta hip v e-oskrbi, se pravi, da imajo zapestnice, če se kaj zgodi, da jim pridejo pomagat. Skratka, treba je na dolgotrajno oskrbo pogledati drugače. Odločitev, da se izvede dolgotrajna oskrba, je namreč približno tako, kot če država Slovenija ne bi imela javnega zdravstva, pa bi rekli, ok, uvedli bomo prispevek in od zdaj naprej gradimo javno zdravstvo. In bi potem morali praktično od tal graditi to hišo. V tem mandatu smo naredili veliko. Pravijo, da so v Nemčiji, da so prišli do te ravni, kjer smo mi trenutno potrebovali deset let. Ni pa ta hiša še zgrajena. Tako da zato potrebujemo še en mandat, da jo zgradimo do konca. Niti en evro, ki se zbira za dolgotrajno oskrbo, ne bo porabljen nenamensko, saj gre vse na poseben račun, nad katerim bdi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsak zbrani evro bo porabljen izključno za dolgotrajno oskrbo.

Ampak informacijski sistem še vedno ni postavljen. Zakaj ste pravzaprav šli v to, preden je ta informacijski sistem sploh začel delovati?

Ker je bilo časa tako malo. Skrbelo nas je, da če zavlečemo vse skupaj čez mandat, bo spet vse odloženo v predal. Zato smo tako hiteli. Pri informacijskem sistemu je pa v bistvu na cedilu ministrstvo pustil izvajalec, ki je obljubil, da ta informacijski sistem bo, potem pa ni prestal različnih testov varovanja podatkov, zanesljivosti in tako naprej, in do konca jeseni se je izkazalo, da je v bistvu ta informacijski sistem neuporaben. Tako da zdaj ministrstvo za solidarno prihodnost dela z izvajalcem, istim izvajalcem, ki ima postavljen informacijski sistem centrov za socialno delo. To je pa zanesljiv izvajalec, največji izvajalec, v bistvu tudi edini, ki to zna v redu delati, in ta informacijski sistem bo tudi v kratkem zaživel.

In mnogi že težko čakajo na to. Poznam primer gospe, ki je v teh dneh odšla v dom upokojencev in zdaj plačuje še več za oskrbo. 

Vem, vem, to je težava, ki jo bo treba urgentno z neko uredbo urediti za tiste, ki zdaj v bistvu še po starem sistemu prihajajo v dom, ampak še niso prevedeni v nov sistem. Tako da tem je treba začasno urediti status in delamo na tem.

Menite, da bi jim bilo treba ta denar vrniti?

Sam mislim, da je treba denar vrniti. 

Poglejva vaša predloga, ki sta zelo razburila delodajalce. Najprej minimalna plača, tukaj bi seveda omenila šefa NLB Blaža Brodnjaka, ki vas je pozval k opravičilu zaradi vladnega odnosa do gospodarstvenikov. Vemo, kakšen je bil vaš odgovor. Imate tukaj še kaj za povedati, še vedno stojite za tem, kar ste mu odvrnili?

Takole bi povedal, jaz kot minister za delo sem tudi mediator socialnega dialoga. Upam si reči, da sem z gospodarstvom, se pravi s predstavniki gospodarstva vodil zelo kvaliteten dialog. Konec koncev smo pokojninsko reformo izvedli s konsenzom. Reformo trga dela smo izvedli s konsenzom. Shemo za pomoč podjetjem v krizi, ki zdaj lahko subvencionirano skrajšujejo delovni čas, smo izvedli s konsenzom in tako naprej. Socialni dialog smo pripeljali do konca. Prejšnji petek je bila zadnja seja. Res pa je, da se nismo povsod strinjali, ampak to ne pomeni, da moj odnos ni bil dober. To pomeni, da zastopamo različne interese. Jaz kot levičar seveda stojim na strani dela. Ne pomeni pa to, da sem bil kadarkoli nespoštljiv do njih ali pa da se nisem z njimi pogovarjal. Za razliko od gospoda Brodnjaka, ki je takrat to povedal tako, da je na pol kričal iz publike, in sem mu tudi takoj odgovoril, da če želimo imeti dialog, dober dialog z gospodarstvom, je prvo pravilo, da ne govorimo tako, kot govori on. Ne moreš kričati na sogovornika in pričakovati dobrega odnosa. To pač ne gre. To je proti osnovni kulturi dialoga. Tudi, mislim, težko nekdo, ki zasluži milijon na leto, razume, kako je nekomu, ki ne zasluži niti tisočaka na mesec.

Drugi vaš predlog, so prazniki. Predlagali ste, da bi imeli vsako leto enako število prostih dni. Po izračunih imamo v Sloveniji povprečno 9,5 dela prostih dni na leto, kar je visoko glede na druge države v Evropski Uniji. Zanima me, če vam je bilo res treba prav zdaj priti na plano s takšnim predlogom, pred volitvami, zakaj se na primer tega niste spomnili že prej in seveda, Robert Golob je bil izrecno proti, da o gospodarstvenikih sploh ne govorimo. Kako odgovarjate?

To je bila poslanska pobuda, se pravi, pobuda poslanske skupine. Plasirali so jo v petek pred kulturnim praznikom, ker je ta padel na nedeljo. Če bi bil pač med tednom, bi bil pa to dela prost dan. Tako da namen tega je bil zgolj pač sprožiti razpravo. Je pa zanimivo, da je toliko negativnih komentarjev na ta predlog, ne pa recimo na pobudo Žana Mahniča v istem tednu, ki je pozval, naj se v Sloveniji uvede ICE, se pravi ta sektor za deportacije, ki trenutno maltretira in tudi ubija ljudi po ulicah ZDA. Mislim, ne vem, kako nas lahko prazniki bolj razburjajo od tega. Mislim, da to pomeni, da smo kot družba malo izgubili kompas.

V enem izmed intervjujev ste povedali, da želite v naslednjem mandatu še bolj poudarjati integriteto in pomen neodvisnih institucij. Kljub temu, kar zdaj pravite, ste v primeru končne odločitve Komisije za preprečevanje korupcije o kršitvi integritete Roberta Goloba dejali, da je poročilo na trhlih nogah. Bi vi odstopili, če bi bili na premierjevem mestu?

Na to bom odgovoril v treh točkah. Prvič, s protikorupcijsko komisijo ne bi polemiziral na ta način, kot polemizira predsednik vlade. Drugič, jaz sem absolutno na strani, da je treba protikorupcijski komisiji dati ustrezna pooblastila, da bo korupcijo tudi preganjala. Vemo za predplačila v zdravstvu, vemo za gospodarsko korupcijo. Vemo za korupcijo, kjer nam izginjajo milijoni evrov. Sem pa zadržan do tega, da se korupcija odkriva na tako banalnih stvareh, kot jo zadnje čase pogosto protikorupcijska komisija. Jaz sem bil recimo v postopku, zaradi tega, ker je bil Milan Brglez moj mentor pri magistrski nalogi. Ker sem bil jaz minister, on pa državni sekretar na drugem ministrstvu. Ne vem, v čem naj bi bilo to sporno. Je pa Milan Brglez celo plačal 400 evrov kazni zaradi tega. Zdaj, če je to korupcija, ki jo moramo preganjati, potem mislim, da smo malo zgrešili temo.

Visoko na lestvici vaše stranke sta tudi solidarnost in človekove pravice, kejne? Kar se slednjih tiče, je Varuh človekovih pravic na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti Šutarjevega zakona, ki se nanaša na možnost izvršbe za denarno socialno pomoč. Vi ste, tako po mnenju varuhinje, zelo sporen zakon na vladi podprli. Zakaj, bi ga še enkrat?

Pogojno, pogojno smo ga podprli. Jaz sem bil zelo jasen. Zakonu sem dal pogojno podporo, rekoč, da pričakujem, da bo v parlamentu ta zakon pretehtan z vidika ustavnosti, sorazmernosti in zakonitosti. In če bo spravljen v te okvire, potem ga lahko podpre tudi poslanska skupina. In da se moramo pogovoriti z ustavnimi pravniki, bivšimi ustavnimi sodniki in tako naprej. To je naša poslanska skupina tudi opravila. Ampak kritike, ki so jih ti strokovnjaki naslovili, v končni različici zakona niso bile naslovljene in zato tudi zakona potem nismo podprli kot poslanska skupina. Ravno zaradi tega, ker pravimo, da je pač mestoma neustaven, ponekod nesorazmeren in tako naprej. Tako da zdaj mislim, da bo tudi ustavno sodišče na določenih mestih takemu mnenju pritrdilo. Smo pa na to opozarjali cel čas skozi obravnavo in ga tudi na koncu iz tega razloga nismo podprli.

V programu stranke ste zapisali, da ste šli v to vlado, da premaknete stvari, in to vam je uspelo. Zdaj stopate korak naprej, pravite. Kakšni naj bi bili ti koraki? Kaj konkretnega obljubljate volivcem? 

Saša Despot

Neprofitnih stanovanj?

Neprofitnih stanovanj, ja. Zato, da zadostimo potrebam na trgu. Za to dajemo 100 milijonov evrov na leto.

Potem na tretje mesto bi postavil, da bomo skupaj z ministrstvom za finance, in to mislim, da mora biti ena od prvih korakov naslednje vlade, izvedli hkrati davčno reformo pa hkrati reformo socialnih transferjev, ker ta dva sistema morata delati z roko v roki. In sam se bom močno zavzel za to, da se v to razpravo potisne tudi brezplačen vrtec. Ker se mi zdi narobe, da so v danih okoliščinah starši dobesedno kaznovani, če imajo otroke in plačujejo tudi po 300, 400, 500 evrov na mesec za vrtec. Vrtec mora biti brezplačen, tako kot šola.

Na četrto mesto bi postavil zeleno politiko. Se pravi, v zvezno skupaj želimo tudi temo ekologije pripeljati v politični prostor. In pa na peto mesto varovanje demokracije, svoboščin in pravic. Ker povsod po zahodu so demokracije, ali pa ne samo po zahodu, po svetu ogrožene, se podirajo, podirajo jih avtoritarni voditelji. Mi smo tukaj zato, da ta okvir obranimo. Ker brez demokracije ni svobode, brez svobode imamo pa vsi zelo hitro lahko škorenj na vratu, če se malo pompozno izrazim. 

Kakšno je zdaj, ko vemo, kaj se dogaja v svetu, stališče do Nata? Vemo, da ste v Levici vneto zagovarjali izstop iz severnoatlantskega zavezništva in zaradi tega pridobili veliko glasov? Kaj boste storili zdaj, v času mandata, ste se kot koalicijska stranka potegnili nazaj. Kako boste nastopili tokrat glede tega vprašanja?

Mislim, da zadnje dogajanje potrjuje, da Nato ni več pravi okvir. To, da je Donald Trump večkrat grozil Evropi, da si bo prisvojil Grenlandijo, in so evropske države morale tja napotiti svoje častnike zato, da so ga od tega manevra odvrnile, ne samo pri nas, ampak zdaj tudi pri evropskih voditeljih napotuje na sklep, da bo Evropa morala stopiti proč iz ameriške sence in se postaviti na svoje noge. In to je tudi naša politika, to imamo zapisano v programu, da naj se Evropa umakne iz Nata in skupaj zgradi obrambno unijo s poudarkom na obrambi. Ne unijo, ki bo delala red drugod po svetu, ampak unijo, ki bo varovala to, kar v Evropi imamo.

Torej ste v bistvu še vedno za izstop iz Nata?

Da. 

Začela sva z anketami, pa še končajva tako. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da desna sredina povečuje prednost, čeprav pot do nove vlade ne bo lahka. Z Janezom Janšo predvidevam, da ne bi sodelovali. Kaj pa v primeru, če bi po volitvah Robert Golob, ki je po anketah na drugem mestu, oblikoval široko koalicijo in vanjo povabil tudi Demokrate in Novo Slovenijo. Bi bila Levica pripravljena sodelovati v takšni vladi? Kako gledate na možnost koalicije, ki vključuje stranke desne sredine?

Zadnje ankete kažejo, da smo levi in desni pol nekako v boju pat položaju, da ne eden ne drugi ne more sestaviti vlade. Tako da naša ambicija na teh volitvah je dvojna. Eno je seveda pač dobiti deset poslancev, o katerih sva na začetku govorila, je pa to tudi pot ali pa pomoč pri tem, da kot leva sredina lahko ponovimo mandat, torej zmagamo na volitvah in ponovimo mandat.  To bi želeli doseči. Ne moremo pa iti v vlado s strankami desne polovice.

Široka koalicija  za nas ni opcija. Glede na programe in vrednote teh strank smo si preveč različni, da bi lahko bili skupaj, Oni izhajajo iz konservativnih vrednot. To je eno. Drugo je, da ko se pogovarjamo o gospodarski politiki, mi zagovarjamo dobrobit dela, oni stojijo na pozicijah, ki so ugodne za kapital. In to sta dva temelja, kjer bi zelo težko našli kompromis.

vanda.levstik@styria-media.si