Kako bi ocenili delo vlade v tem mandatu? Na katerih področjih ste naredili dovolj, na katerih premalo, glede na to, kar je bilo zapisano v koalicijski pogodbi?
Zavedam se, da smo tik pred volitvami in so pričakovanja, da govorim v superlativih, ampak sem realen politik, zato ocenjujem vlado s solidno trojko. Ob energetski krizi in potem še ob poplavah, smo opravili zelo dobro delo, brez napake. Tako smo obdržali socialni moment v državi, kar je seveda v redu. Če gledam svoj resor ali pa našo stranko: na področju zunanje politike, športa, kohezije in pravosodja smo naredili korake, ki gredo v pravo smer, s tem sem zadovoljen. Seveda bi lahko nekatere odločitve, ki smo jih sprejemali kot vlada, mogoče sprejeli z več premisleka, konsenza, predvsem z več pogovora.
Na kaj ste najbolj ponosni in kaj najbolj obžalujete, da niste storili?
Ponosen sem, kako smo reagirali po poplavah in ob energetski krizi. Ponosen sem tudi na to, kako nam je uspelo kljub vsem težavam pridobiti velike investicije v Sloveniji. Na področju športa in turizma sem lahko zelo zadovoljen. En mandat je osnova - v naslednjem mandatu, če bom dobil priložnost, bo sprejemanje odločitev pod drugačnimi pogoji lažje.
Na to vprašanje težko odgovorim. Najprej pustimo ljudem, da odločijo. Glede na trenutne ankete ocenjujem, da bo pot do sestave vlade težka. V prvi vrsti bo stranka in kako bomo socialdemokratsko idejo lahko uveljavili skozi ministrstva, potem se sledi dogovor o kadrovski izbiri. Na tem ministrstvu vidim še veliko izzivov za nadaljnje delo, ampak bolj sta pomembni država in stranka kot jaz osebno.
Omenili ste ankete. Tudi novinarji z zanimanjem opazujemo različna nihanja v javnomnenjskih raziskavah in kakšni so odstotki, ki jih določene stranke dobivajo. Ste mogoče znotraj stranke naročili kakšno neodvisno raziskavo in ali je ta pokazala drugačne rezultate?
Vsi v politiki dnevno spremljamo ankete, ki prihajajo iz različnih medijev oziroma iz različnih institucij. Seveda vse z resnostjo preberem. Včasih sem zadovoljen, včasih malo manj. V stranki smo naredili zelo malo anket. Naredili smo jih predvsem tam, kjer smo preverjali prepoznavnost naših kandidatov. Ankete nam kažejo, da bo stranka popravila rezultat s prejšnjih volitev.
S koliko poslanci bi bili zadovoljni? Ste si zastavili kakšen cilj?
Seveda, vsak si zastavi cilj, zadržal ga bom zase. Zelo zadovoljen bom, če bomo naredili rezultat, ki bo prinesel dvomestno število poslancev.
Dajem vam možnost, da našim bralcem, vašim potencialnim volivcem poveste, zakaj dati glas SD-ju in ne recimo Svobodi, Levici, Demokratom?
Slovenke in Slovenci so lahko skozi desetletja ugotovili, da stranka Socialnih demokratov ni stranka enega posameznika, da je stranka, kjer se združujemo ljudje, ki verjamemo v neko idejo, v solidarnost, v pomoč drugim in to se mi zdi ključno. Vem, da to ni najbolj popularno v času volilne kampanje, a smo realni, znamo prevzemati odgovornost za razliko od drugih strank, ko naredimo napako. Če želimo močno socialno državo, potrebujemo tudi močno gospodarstvo in na podlagi močnega gospodarstva potrebujemo tudi učinkovit javni sektor. Verjamem, da smo z delom naših ministric, ministrov in poslanske skupine ter z ekipo in dosedanjimi izkušnjami lahko garancija za to.
To ni samo moj pogled, razne študije OECD-ja kažejo, da je Slovenija trenutno na področju plač preveč obdavčena, da pa imamo drugje mogoče še nekaj manevrskega prostora, kjer bi ta sredstva lahko nadoknadili. Večja težava kot davki je nepredvidljivosti davčnega okolja za gospodarstvo. Podpiram božičnico in dvig minimalne plače, ampak menim, da ministri ne bi smeli gledati le na lastno priljubljenost, ampak na posameznika, delavca, predvsem pa na državo. In tu smo mogoče naredili ključno napako. Dodatno pa kot država namesto sankcioniranja napak posameznikov, raje sprejmemo zakon, kjer sankcioniramo vse. Splošno ima država to težavo že vrsto let.
Veliko se je govorilo o razbremenitvi plač, do katere potem ni prišlo. Kako bi vi razbremenili plače?
Že večkrat sem rekel, da smo naredili napako, ko smo ustavili spremembo dohodninske lestvice. Po štiriletnem ministrovanju, kjer dnevno tudi z ministrstva spremljamo proračun, verjamem, da imamo v državi še nekaj prostora pri varčevanju in učinkovitosti.
Treba si je vzeti čas, da pridemo do dogovora, kje lahko dobimo manjkajoča sredstva, ki jih bo povzročilo znižanje davka na plače. Dogovoriti se moramo o davku na premoženje, na primer, kako ga razumno lahko obdavčimo, da pridemo do nekega ravnotežja. Vse politične stranke, vsi socialni partnerji se moramo pogovoriti in se dogovoriti, kakšno državo želimo imeti, da bodo imeli ljudje več neto dohodka in da bodo javni sistemi v državi delovali. Nobena stranka trenutno nima čarobne palčke, da bi lahko z enim zamahom to naredila, še manj pa je nerealna obljuba, da bomo znižali vse davke in da bo vse delovalo. Je pa to seveda všečna obljuba pred volitvami.
Torej, če vas prav razumem, če nekje znižamo, bo treba nekje davke dvigniti?
Ja. Vsi se primerjamo z drugimi državami, ampak potem se dajmo primerjati na vseh področjih. Hrvaška je trenutno bistveno ugodnejša pri davkih, se strinjam. Gospodarstvo je sicer tisto ključno, ker polni blagajne, vendar je treba misliti tudi na ranljivejše skupine, na primer upokojence. V pokojninah na Hrvaškem in v Sloveniji je bistvena razlika. Zelo moramo biti previdni pri napovedovanju, kaj bomo naredili. Z dogovorom za zaprtimi vrati brez kamer lahko pridemo do prave rešitve.
Ampak vedno, ko udarimo nekoga po žepu, se počuti prizadet. Govorilo se je o tem, da boste obdavčili nepremičnine, medtem ko imamo povsem neobdavčeno zlato, kjer se trenutno kujejo enormni dobički.
Tako je. Cena kupljenega zlata v zadnjem obdobju narašča. Na prodano zlato pa ne plačaš dobička. In to so stvari, ki jih moramo dati na mizo. Nikakor ne želim strašiti ljudi, ki so s svojimi žuljavimi rokami zgradili hišo izven Ljubljane, in vem, kako je težko takšno nepremičnino prodati. Kot sem že omenil potreben je dogovor, ki mora stremeti k temu, da za pobrane davke državljani dobimo dobro delujoč javni sistem.
Osnovna ideja Socialnih demokratov je solidarnost, solidarnost pomeni tudi progresivo. Tisti, ki ima malo več, bo prispeval malo več, tisti, ki ima malo manj, bo prispeval manj. Tega ne smemo zlorabljati. Pri socialnih transferjih vidimo včasih težavo, da jih dobijo tisti, ki se znajdejo, ne pa tisti, ki jih dejansko potrebujejo.
Progresiva predstavlja solidaren, pravičen princip, toda na mizo je treba dati vse. Problem države je, da se je zadev v preteklosti lotevala parcialno in s tem vsakič razburila en del javnosti. Če bi zadeve uredili celostno, pregledno in predvidljivo, bi ljudje in gospodarstvo lažje sprejeli sistem, ki bo dolgoročen, in ga vsakokratna politika, bodisi leva ali desna, ne bo spreminjala.
Če se dotakneva dveh problematičnih področij v Sloveniji, ki so tudi po javnomnenjskih raziskavah morda celo ključne za to, komu bodo volivci dali glas, in sicer zdravstvo in stanovanjska problematika. Kako sami ocenjujete slovensko zdravstvo? Se vam zdijo dolge čakalne dobe na določene operacije sprejemljive?
Seveda ne. Naša stranka nasprotuje razgradnji sistema javnega zdravstva in mislim, da je tako prav. Pri sprejemanju te zakonodaje smo naredili nekaj napak. Ključno je sodelovanje tudi z zdravniki. Brez zdravnikov, brez medicinskih sester, ki so osnovno jamstvo za to, da naš zdravstveni sistem deluje, ni mogoče sprejemati zakonodaje.
Pa tudi teh zdravnikov verjetno količinsko ni toliko, da bi država bankrotirala zaradi njih ...
Seveda ne. Zdravniki so rešili toliko življenj, da imajo pri meni poseben status in na tem ne bom lovil glasov.
Kako gledate na zasebne ordinacije, na zasebno zdravstvo?
Nekateri si zasebno zdravstvo seveda lahko privoščijo. To je dodatek, ki ga sam ne bi kar blokiral, je pa to treba jasno razmejiti. Javni sistem mora biti dostopen za vse, določiti je treba normative. Tudi koncesionarji so pomemben del sistema. Zasebnike vidim kot dopolnilno zgodbo, ki jo je treba prepustiti trgu.
Je kdaj obstajal v tej vladi strah, da bi odlični zdravniki, ki jih imamo v javnem sektorju, odšli v zasebni?
Saj to se že dogaja. Zdravnike, medicinske sestre in cel sistem je treba nagraditi tako, da bo normalno deloval. Temelj zdravstvenega sistema mora biti javni sistem, ki vsem ljudem omogoča hitro in enakovredno obravnavo, brez preskakovanja vrst.
Zdi se, da je v tej vladi Levica praktično uspela izpeljati največ začrtanih ciljev, ki so bili na nek način kar ambiciozni, ampak na presenečenje vseh je do njih prišlo. Kako ste zadovoljni ste z izplenom SD-jevega programa v tem mandatu?
Lahko sem utopist, ampak katero koli stvar, ki jo je katera koli stranka, ki je prevzela resor, v tem mandatu sprejela, in je dobra za državljanke in državljane, ni mogla sprejeti sama. Ne Svoboda s 40 glasovi, ne Socialna demokracija s sedmimi, osmimi, devetimi in niti ne Levica s petimi. Sam sem si tako pri pokojninski reformi kot pri drugih reformah na različnih resorjih prizadeval, da bi se odločitve sprejemale s kompromisom, dialogom in iskanjem skupnih dogovorov. Prepričan sem, da je prav takšen pristop ključen za sprejemanje odgovornih in dolgoročno vzdržnih rešitev.
Ne pričakujem nobenih pohval. Ker sem športnik po duši, koalicijo vidim kot ekipo. Tudi če da napadalec veliko golov, tekmo izgubiš, če zadaj obramba ne deluje. Zadovoljen sem z našim delom, je pa res, da za razliko od drugih ministrov, ministri SD iz tega nismo delali velikih zgodb in se na veliko hvalili. To je preprosto delo, ki ga ministri in stranka morajo opraviti.
Zakaj ste si v vaši stranki tako zelo želeli Mateja Tašnerja Vatovca?
Zelo dobro je, predvsem pa bolje, da v stranko ljudje prihajajo, kot pa iz nje odhajajo. Matej Tašner Vatovec je poklical mene in mi sporočil, da se nam želi pridružiti.
Se je bolj našel v vašem programu?
Kot socialni demokrat in kot predsednik stranke, ki cenim veliko politikov, med njimi tudi Mateja, sem rekel: "Matej, premisliva, premisli še enkrat." V politiki razumem hipne odločitve. Mateja smo z velikim veseljem v stranki sprejeli. Ni pa bil Matej edini, ki je prišel iz Levice. Veliko poslancev ugotovi, da je stranka Socialnih demokratov stranka, kjer lahko udejanjajo svoje ideje. Nikogar v življenju nisem cukal za rokav in ga pozival, naj pride v stranko, vse je prišlo spontano.
Po naših informacijah vsi člani niso dobro sprejeli prihoda Vatovca.
Da, res je.
Vatovec in Meira Hot bosta kandidirala na istem območju, torej na Obali in zdi se, da bo tu veljalo potem pravilo, naj zmaga boljši ...
V našem volilnem sistemu je pomembno, da vsi skupaj po celi Sloveniji, vsi kandidati, najprej naberemo veliko glasov, da dobimo odstotek, ki stranki omogoča čim več poslancev. Ne Han ne Hot in nihče drug ne more sam zmagati in prinesti veliko glasov. Močnih kandidatov ne vidim kot konkurenco, s tem vlečemo voz Socialnih demokratov vsi skupaj naprej. Verjamem pa, da obstaja strah pred tem, da bi zdaj bil eden izvoljen, drugi pa ne, ampak to je pač politika.
Imeli ste močno bazo na Koroškem z Janijem Prednikom, a se je poslovil od vaše stranke, kdo bo prevzel to mesto?
Jani se ni poslovil, Jani se je umaknil – sprejel je politično odgovornost. Namesto njega bo kandidiral zdajšnji podžupan Raven na Koroškem, dolgoletni član stranke, Andrej Erjavec.
Ne morem mimo vprašanja, kaj se je dogajalo na relaciji SD in Prerod Vladimirja Prebiliča. Dobil sem občutek, da si ga vi bolj želite kot on vas?
Konkurenco absolutno spoštujem. Gledam tudi politično aritmetiko in pri tem se mi zdi pomembno krepiti glasove leve sredine. Zaradi tega sem novembra poklical gospoda Prebiliča, če bi bilo seveda možno kakšno sodelovanje. Takrat je bila odločitev stranke Prerod, da ne. Meni je bilo žal, ker mislim, da bi lahko bilo v tem primeru ena plus ena dva in pol. Tako si domišljam. Lahko pa bi bilo na koncu tudi ena in pol. Žal do tega ni prišlo.
Kako pogosto se slišite z Milanom Kučanom?
Z Milanom Kučanom se velikokrat srečam na raznih prireditvah. Nasploh sem človek, ki rad pokliče, ki rad vpraša. Okoli sebe imam rad bistveno pametnejše ljudi od sebe. Seveda pa kot voditelj sprejmem odločitve samostojno. Mi pa izkušnje različnih posameznikov pridejo zelo prav. Tudi v političnem smislu.
Zakaj se levi pol tako trudi oziroma zakaj pred volitvami angažira 85-letnega Milana Kučana. Je to strah pred Janšo, ki ima svoj, drugačen način vladanja?
Z vami lahko polemiziram okoli številke 85. Gospod Kučan je ne le neizmerno bister, ampak tudi izkušen in se mu leta sploh ne poznajo. Ima, verjetno tako kot Janez Janša, to državo rad. Cenim ljudi, ki so ustvarjali našo državo. Ne gre za to, da bi ga kdor koli angažiral, ampak beseda Milana Kučana še vedno veliko šteje v slovenski politiki.
Kaj se zgodi v slovenski politiki, če te Milan Kučan pokliče? Pa ne zgolj vas, kogarkoli in ima neko prošnjo. Kako močan je njegov glas?
Mene veliko ljudi pokliče s kako prošnjo oziroma potrebo po pomoči ali po mnenju, kaj si o določeni temi mislim. Tudi z gospodom Kučanom imava kdaj različna mnenja. Tak primer je bila moja kandidatura za predsednika stranke. S tem nimam težav. Gospod Kučan je star 85 in je človek, ki ogromno ve, sam sem star že 55 let in si domišljam, da tudi jaz nekaj že vem. Oba pa imava čut za solidarnost, za skupnost in najine ideje se velikokrat prepletajo. Seveda so zdaj drugačni časi kot pred 30 leti. Takrat je politika, tako leva kot desna, znala na trenutke stopiti skupaj in gledati na državo kot celoto, tega zdaj žal nismo zmožni. Levi in desni pol se zadnjih 15 let praktično kot magneta odbijata.
Zakaj se ta dva pola nista sposobna usesti in sprejeti pet-, desetletno državno strategijo, ki bi se ji potem skušala približati tako leva kot desna vlada. Zakaj Robert Golob v štirih letih ni poklical Janeza Janša in rekel, pojdimo skupaj na kosilo in dajmo narediti nekaj res dobrega za to državo.
Veste, kaj je moje mnenje, kaj je politika? Politika je dogovor, politika je kompromis.
Nekateri pravijo kupčkanje ...
To pravijo tisti, ki v politiki nikdar niso bili. Politika je dogovor, politika je kompromis, politika je usesti se za mizo in se dogovoriti. Z dogovorom ali kompromisom, če želite, je boljše, da pridemo do rezultata, kakor da smo brez dogovora in da se nam dogaja to, kar se nam dogaja ta trenutek. Da so po svetu vojne, da ljudje umirajo. In če pridemo do dogovora s kupčkanjem za mir, sem jaz absolutno za to. Predsedniki smo se dolžni pogovarjati med seboj.
Kako pogosto se pogovarjate z Janezom Janšo?
Kadarkoli se vidiva, se pogovarjava, si dava roko. Jasno je, da imamo mi, leva sredina, drugačne vrednote, drugačne poglede kot desna sredina in da ni nobene potrebe, da gremo v politiki v koalicijo. Če bo desna stran zmagala, nas seveda v tej koaliciji ne bo, ampak, ko se bomo pogovarjali o pomembnih družbenih temah, bomo pa Socialni demokrati sedeli za to mizo in konstruktivno sodelovali.
Zakaj v Sloveniji, ko nek predlog zakona, ki je lahko zelo dober in ga vloži opozicija, v parlamentu ne gre skozi? Je to težava ega?
Ko sem prišel na to ministrstvo, nisem nobenega vprašal, v kateri politični stranki je. Nasprotno: tisto, kar je prejšnji minister naredil dobrega, smo pohvalili. Tisto, kar smo mislili, da moramo spremeniti, smo spremenili in to je bilo zame dovolj. Tudi zato je vzdušje na tem ministrstvu drugačno, kot je na drugih ministrstvih. To dokazuje tudi poročilo OECD, kjer smo bili najboljše ocenjeno ministrstvo glede na razpoloženje zaposlenih.
S kom bi v prihodnji vladi sodelovali v stranki SD in s kom zagotovo ne?
Naš cilj je, da oblikujemo levosredinsko vlado. Si pa želim drugačnih razmerij kot zdaj.
Po številu poslancev?
Tako je. Želim si, da pred podpisom koalicijske pogodbe najprej zapišemo, da ni pomemben posameznik, ampak je pomembna skupnost, da ni pomembna posamezna stranka, ampak je pomembna država. In da odločitve sprejemamo bistveno bolj premišljeno, kot smo jih v tem mandatu. Če bo desna stran uspela sestaviti vlado, jo bo uspela sestaviti brez Socialnih demokratov.
Rekli ste desna vlada, tukaj ste verjetno imeli v mislih SDS?
Kaže, da bo Janez Janša zmagovalec na desnem polu in da bi lahko dobil mandat za sestavo vlade ...
Kakšen je vaš odnos z Demokrati, ste pripravljeni sodelovati z njimi, bodisi v levi vladi, bodisi v bolj desni?
Če bo kdo iz desne sredine pripravljen sodelovati v levosredinski vladi, mi temu ne bomo nasprotovali.
Kako gledate na manjšinska poslanca. Pogosto sta potem jeziček na tehtnici in se tukaj lahko tudi kupčka, če rečem po domače. Sta manjšinca res nujno potrebna predstavnika v državnem zboru?
Včasih je bilo tega še bistveno več, v tem mandatu za to ni bilo potrebe, ker so bila razmerja političnih strank in glasov čisto drugačna. Manjšinska poslanca običajno podpirata vladne stranke, seveda pa jima je najtežje v primeru, ko sta jeziček na tehtnici.
Kakšen avto vozite?
Renault Talisman.
Kakšno je vaše osebno stališče do zelenega prehoda in zakaj ne vozite električnega?
Planet je treba obvarovati vseh izpustov, je pa Evropa v zadnjih desetih letih naredila kar nekaj napak pri zelenem prehodu. Glede električnega avta pa bom iskreno povedal, da mi moj življenjski slog ta trenutek tega ne omogoča.
Če vas vprašam drugače: država daje izdatne subvencije za električna vozila, ali ne bi morali biti ravno visoki državni politiki in funkcionarji tisti, ki bi bili zgled v zeleni mobilnosti?
Postavil vam bom protivprašanje. Na ministrstvu imamo možnost, da imajo minister in državni sekretarji službeni avto s plačilom bonitete. Lahko bi izbrali električen avto višjega ranga, z večjim dosegom. V tistem trenutku bi dobili očitek, da smo si električni avto izbrali zato, ker je vlada sprejela, da na električne avtomobile ni bonitete. Kako bi se v tem primeru odločili vi?
Tudi državni organi bi lahko bili bolj zeleni. Ker zaboli me srce, ko vidim policijski avtomobil, za katerega vem, da ima porabo 12 litrov goriva, in bi ga za tovrstne potrebe lahko nadomestili z električnim. Seveda je enostavno točiti gorivo z državno kartico ...
Naš državni sekretar Matevž Frangež, ki je eden najbolj odgovornih za uspeh Revoza, je predlagal, da ministrstvo kot službena vozila kupi nove električne Renault 5. To bi bil dodaten znak podpore slovenski avtomobilski industriji. Vendar zaradi sistema skupnih javnih naročil na ministrstvu nimamo možnosti takega nakupa. Če karikiram: ministrstvo lahko znotraj skupnih javnih naročil nabavi en električni avto, dva hibrida in tri avtomobile z notranjim izgorevanjem.
Sam bi imel električni avto, me pa trenutno moti pomanjkanje ustrezne infrastrukture in domet vozil. Upam, da bo z leti uporaba električnih vozil postala nekaj samoumevnega. Doma imam vse pripravljeno za električni avto, od sončnih celic naprej, tako da upam, da se bo to zgodilo kmalu.
Ampak trdi delci so še vedno eden glavnih razlogov za pljučnega raka, predvsem v mestnih središčih bi takšne avtomobile lahko omejili. Kaj pravite?
Tukaj se z vami absolutno strinjam.
Je Slovenija sposobna narediti svoj lasten serijski avtomobil?
Seveda. Veliko sem spremljal Revoz, kjer sedaj izdelujejo twinga, dacio in nissana. V Revozu so sposobni ustvariti nov avto, od dizajna naprej. Ne vem, zakaj nam skozi zgodovino to še ni uspelo. V preteklosti smo že imeli tovarno, ki je izdelovala svoje avtomobile, to je bila Tovarno avtomobilov Maribor (TAM).
Eden izmed resorjev SD-ja je tudi zunanje ministrstvo, s strahom gledamo, kaj se dogaja po svetu, predvsem tukaj mislim na ZDA. Kakšen je vaš odnos do početja ZDA, bi morala vaša ministrica biti bolj kritična do aktualnega dogajanja?
Ne, menim, da naši ministrici že zdaj očitajo, da je včasih preveč kritična. V zunanji politiki smo v zadnjih štirih letih pokazali pravi obraz. Postavili smo se na pravo stran zgodovine. Veliko smo naredili kot nestalna članica in predsedujoča Varnostnemu svetu OZN. Smo ena prvih držav, ki je jasno in glasno povedala, da se v Gazi dogaja genocid. Priznali smo Palestino. Obsodili smo to, kar delajo ZDA. Zame je to početje nesprejemljivo in ne bi rad izgubljal besed glede Grenlandije.
Če bi vi bili premier države in bi bili povabljeni na mednarodni dogodek, bi se rokovali bodisi z Donaldom Trumpom bodisi z Vladimirjem Putinom?
Kot visoki predstavnik Slovenije se na diplomatskem parketu težko ne rokuješ. Leta 2016 sem bil tudi sam pri predsedniku Putinu, takrat s predsednikom države Borutom Pahorjem in teh slik ne moreš izbrisati in jih tudi ne želim izbrisati. Naloga politike je, da do miru pride za diplomatsko mizo.
Kako vidite vi vojno v Ukrajini in kakšno prognozo ji dajete?
Seveda vsaka smrt oziroma vsak uboj, do katerega je prišlo v teh letih, je preveč in skrajni čas je, da se gospodje usedejo za mizo, se pogovorijo. Nedolžni ljudje še naprej umirajo, Evropa pa bo tudi težko ekonomsko zdržala ves ta pritisk.
Mladi težko pridejo do lastnega stanovanja, tudi stanje na najemnem trgu je živi kaos, 30-letniki, 35-letniki, celo 40-letniki v Ljubljani živijo s cimri, ker si preprosto ne morejo privoščiti lastnega stanovanja, pogorijo tudi na razpisih za javna, neprofitna stanovanja?
Tudi sam si težko predstavljam, kako si mlad človek v Ljubljani kupi stanovanje. Zelo težko si ga. Imeti mora bogate starše ali vzeti 30-letni kredit in ob tem še preživeti. Država mora nujno v dogovoru z lokalnimi skupnostmi in z vsemi skladi denar vlagati v najemna stanovanja. Nadaljevati je treba na temeljih, ki smo jih postavili, in ob tem imeti v mislih, da Slovenija ni samo Ljubljana.
Če gledam samo primer mojih Radeč: na 1000 kvadratov velikem zemljišču, vrednem 40.000 evrov lahko zgradiš hišo za 250.000 evrov. Težava pri tem pa je mobilnost. Več moramo narediti na javnem prevozu, da bodo ljudje hitreje prišli od doma do službe. Tudi svojima hčerkama sem svetoval, naj se ne osredotočata zgolj na Ljubljano, ker je Slovenija izven Ljubljane tudi lepa. Dodatno pa je nujna decentralizacija nekaterih stvari.
Javni prevoz, tudi tukaj se je v štirih letih nekaj premaknilo, a vendarle prepočasi ...
Ja, morda. Ocenjujem, da bodo morale tako Slovenske železnice kot avtobusni prevozniki bolje sodelovati pri nadaljnjih korakih v smeri izboljšanja uporabniške izkušnje ljudi. Moramo pa tudi ljudje uporabo javnih prevoznih sredstev bolje vkomponirati v vsakodnevno življenje.
Še ena izmed stvari, ste se jih tudi dotaknili že v nekaterih drugih intervjujih, so vrtci. Kako se vam zdi, da mlada družina s povprečnimi dohodki plačuje 420, celo blizu 450 evrov vrtca?
Program Socialnih demokratov vključuje tudi brezplačni vrtec. Lahko rečete, da je to utopija, vendar smo izračunali, da brezplačni vrtec za vse na letni ravni znese do okoli 200 milijonov evrov. Vrtec je za mlade družine postal eden največjih stroškov. V Sloveniji imamo kakovostne javne vrtce z odličnimi vzgojitelji. Težko pa spreminjamo demografsko sliko Slovenije, če je strošek za mlade družine tako visok.
To bi verjetno pomagalo pri večji nataliteti.
Absolutno. Nimajo vsi starih staršev. Nekateri živijo od svojega doma tudi par sto kilometrov stran, jaz sem imel to srečo, da sem živel v kraju, kjer smo imeli dve babici, ki sta pomagali pri otrocih. Nimajo vsi take situacije. Srednji sloj, ki plačuje najvišjo ceno, ne dobi socialnih transferjev. Ko pa si ustvari družino, pa plačuje še najdražji vrtec. Tukaj imamo težavo. Pri minimalni plači, pri socialnih transferjih imamo zadeve odlično urejene, tisti, ki pravi, da tega nimamo odlično urejenega, ne živi v realnem svetu. Težave imamo pri srednjem sloju, se pravi od 1500 evrov do 3000 evrov. Tukaj smo posameznike zelo obremenili. Torej tiste, ki so motor naše družbe.
Če vam slučajno ne uspe zagotoviti brezplačnega vrtca ... Se vam zdi pravičen sistem, da tista družina z enim otrokom plačuje 430 evrov vrtca, če ima dva otroka istočasno v vrtcu, je drugi brezplačen, tretji otrok je vselej popolnoma brezplačen, ker ga pokrije država. Torej nekdo s tremi otroki, ki bistveno bolj obremenjuje vrtce in vzgojiteljice na koncu, ko se to razdeli na pet družinskih članov, dejansko plača precej manj kot nekdo, ki ima zgolj enega otroka.
To je anomalija, ki ste jo vi zdaj jasno predstavili in ki sta jo politika in mogoče tudi stroka celo spregledali. Vsekakor je treba družinam z veliko otroki pomagati, pomembne pa so vse družine, ne glede na število otrok.
Tudi v vaši stranki v tem mandatu ni šlo brez afer, so pa prevzeli odgovornost praktično vsi, ki so se v aferah znašli. Na Žurnalu24 smo takrat razkrili zgodbo s spornim obvodnim financiranjem stranke preko Inštituta 1. maj. V SD-ju ste obljubili, da boste razkrili financiranje tega inštituta, pa do tega nikoli ni prišlo ...
Mene je afera Litijska pripeljala do tega, da sem postal predsednik stranke in v tistem trenutku sem se najprej lotil sanacije dolgov. Ne morem pametovati, če je moja stranka zadolžena, zato smo naredili vse, da smo zadeve poplačali in da z Inštitutom 1. maj naša stranka ne sodeluje več.
Rečeno je bilo, da bo vaše ministrstvo oziroma Spirit razkril, kdo je sedel v komisiji tega spornega razpisa, a do tega ni prišlo. Zakaj?
Ne zagovarjam nikogar, vendar menim, da moram uradnike tudi zaščititi. Po raznih medijskih objavah je zelo težko prepričati ljudi, da se lotijo najzahtevnejših del. Opravili smo notranjo revizijo, preverjale so nas tudi druge institucije, ki pa niso ugotovile večjih nepravilnosti. Na novo smo postavili pravila, s katerimi smo še dodatno zaščitili javna sredstva. Ko sem bil seznanjen s prejemniki sredstev, sem takoj zahteval preklic razpisa in revizijo. Podpisana ni bila nobena pogodba in izplačan niti en evro.
Od Evropske unije pa smo dobili soglasje, da lahko ta projekt podaljšamo za eno leto. Razpis je v teku in upam, da bo Spirit čim prej objavil rezultate in da bomo Šaleški dolini in Zasavju omogočili novo perspektivo. Nič ne skrivam, včasih pa moramo nekatere uradnike zaščititi, ker so pod hudimi pritiski.
Ste bili takrat jezni na ljudi v Spiritu?
Nisem bil jezen, bil sem razočaran. Če mediji lahko "poguglajo" in opazijo kakšno stvar, ki ne gre v pravo smer, gre pričakovati, da so uradniki še toliko bolj pozorni.
Se vam zdi, da gre za izkoriščanje lukenj v sistemu ali gre za prijateljske vezi pri takšnem dodeljevanju denarja ...
Luknje v sistemu. Težava vseh teh slik, ki seveda pridejo na plan v medijih, je težava vseh nas ministrov, ker nikdar ne vemo, kdo se kdaj s kom slika.
Nekatere stranke na desni strani napovedujejo uvedbo obveznega vojaškega roka, kakšno je stališče stranke SD do ponovne uvedbe le-tega?
Spremljam, kaj so naredili Hrvati, a Hrvati imajo drug naboj, kakor ga imamo Slovenci. Nekateri politiki razlagajo, da je treba fante narediti spet fante. To nima nobenega smisla. Ta trenutek niti nimam odgovora. Če bi bil to dogovor, pa da bi se vsi strinjali, s tem nimam problema, ampak generalno vendarle mislim, da moramo imeti v tej državi dogovor za mir, ne pa dogovora za vojno.
Odlična iztočnica za konec.
dezurni@styria-media.si
han z mnogo aferami, sedaj pa se dela brezmadežnega - poden od podna
Pohlepne naftne družbe ali požrešna država? Ljubljana, 07. 02. 2026 07.00 0 Petrol Ali smo priča, kot pravi finančni minister Boštjančič, pohlepnim multinacionalkam in naftnim družbam, ki želijo same določati cene in delavce slabo plačevati, ali morda precej požrešni državi,… ...prikaži večvi, ki si na primer od litra prodanega goriva vzame 81 centov? Koliko bo od delodajalcev ob zvišanju minimalne plače pobrala država in koliko bodo dobili delavci? Kaj pomeni napoved selitve
Nikoli jih nisem volil sploh pa takšne kot je Han. Njemu je važno, da se politiki pogovarjajo še posebno za zaprtini vrati. Vedno isti obrazi, ki mislijo, da imajo dosmrtni mandat sedeti v poslanskih klopeh. Politika se ne bi smela… ...prikaži več vmešavati vse plati vsakodnevnega življenja ker končno ima oblast ljudstvo in ne vsakokratni eni in isti politični egomanijaki.