Slovenija
15445 ogledov

Maja Hostnik: Ko se pogovarjamo o plači, vsak omeni to številko

Maja Hostnik
1/5
Saša Despot
Maja Hostnik je direktorica mladinske mreže Mama, ki združuje 50 mladinskih centrov.

Kaj po vaših informacijah najbolj tare mlade?

Zaposlitev in stanovanje.

Omenili so dve, izvedbeni načrt resolucije o nacionalnem programu za mladino pa ima sto strani, vključuje pa med drugim razvijanje bralne pismenosti. Sem mislil, da to počnejo šole ...

Nacionalni program za mladino je krovni dokument, kjer so vsi sektorji, od kulture do izobraževanja. Centri se ukvarjamo z neorganizirano mladino, program pa vključuje tudi organizirano in zato toliko vsebin in tematik. Redno dajemo komentarje nanj, nekatere so upoštevane, druge ne, je pa še veliko dela, da bo zajemal ključne probleme.

Kriza je končana, delavcev primanjkuje, kaj mladi še vedno ne morejo dobiti služb?

Mislim, da vsak mlad, ki želi delati, lahko dobi službo. Največji problem je, ker mladi drugače razmišljajo kot delodajalci. Veliko so na telefonih, uporabljajo informacijsko tehnologijo. Tudi vedenjski vzorci so drugačni pri mladih, zato morda občutek, da ne želijo delati. Včasih se na primer ukvarjamo na primer s tem, da nekdo točno pride v službo. Si pa mladi še vedno želijo delati, še vedno je delo vrednota, a nekateri potrebujejo veliko motivacije. Zelo se znajo potegniti za svoje pravice, dopusti na primer, pri tem so zelo dosledni. Pogosto jih je treba naučiti, kako je treba po elektronski pošti koga nagovoriti, kako napisati mejl. Opažam, da zelo težko komunicirajo po telefonu, vse gre prek sporočil prek raznih aplikacij.

Se vam ne zdi, da imajo mladi tudi nerealna pričakovanja? Nekdo brez srednje šole in izkušenj je na primer na neki zaposlitveni delavnici dejal, da manj kot za tisoč evrov ne bo delal.

Zanimivo, da ste omenili to številko. Tudi pri nas, ko se pogovarjamo o plači, vsak omeni to številko, kot da bi se dogovorili. Ko jih vprašam, kje so jo dobili, pa pravijo, da so jim na banki rekli, da lahko s tako plačo dobijo kredit. Pot do te številke ni enostavna, nekje je treba začeti, nekateri, ki izhajajo iz dobro situiranih družin, jim je težko, da bi delali za 700 ali 800 evrov. Znajo izračunati, koliko bi potrebovali za svoj življenjski stil, kaj bi jih omogočilo lagodno življenje. Ko jih vprašam, ali bruto ali neto, se pa ustavi.

V četrtek, 13. septembra, mladinske organizacije pripravljajo konferenco Mladimo prihodnost, na katero bo prišel tudi evropski komisar Tibor Navracsics.

Kako stanovanjski problem rešujejo mladi, ki nimajo bogatih staršev?

Bodisi z najemom ali da živijo doma. Pri nas je še zelo zakoreninjena miselnost, da moraš imeti nekaj svojega, v tujini ni tako, večinoma živijo v najemniških stanovanjih in skupnostih.

Maja Hostnik | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Kaj država kar naprej obljublja mladim, pa nikoli ne izpolni?

Razpis za zaposlovanje mladih so obljubljali v začetlu leta 2014, pa je bil šele lani, država je počasna, posebej pri stanovanjski politiki.

Se vam zdi, da država posluša mlade ali programe zanje pišejo ljudje na ministrstvih, ki nimajo stika z realnimi težavami?

Oboje, vedno nas povabijo, da damo predloge, potem to vključijo ali pa ne upoštevajo. Včasih imamo mi premalo ljudi, da bi lahko sodelovali, velikokrat pa se tudi kaj mudi in ni časa, da bi se šlo na teren, se oblikovalo fokusne skupine in tako dalje.

Vedno poudarjam, kakšna je razlika med podjetji, ki se prijavljajo na razpise, in nami. Če mi ne dobimo razpisa, se lahko zgodi, da moramo odpustiti polovico pisarne, podjetju še vedno ostane produkt ali storitev, ki jo prodajajo. Tukaj bi morale biti neke rešitve za organizacije, da bi dobile denar za hladni pogon, za ohranjanje stabilne kadrovske strukture. Mislim, da bi moral za večje nevladne organizacije biti na voljo denar, na primer za tri zaposlitve in materialne stroške.

Maja Hostnik

Kakšen je vaš odnos do projektnega financiranja. Koliko časa porabite za spremljanje razpisov, prijave, zbiranje dokumentacije, poročanje, in koliko za delo z mladimi?

Ena sodelavka se ukvarja samo s poročanjem evropskega projekta, druga se je ukvarjala z vsebino. Jaz moram kot zakoniti zastopnik še vse preveriti in podpisati. Od prijave do tega, da smo ga dobili, je minilo pol leta, prej je nastajal leto in pol, torej vse skupaj tri, štiri leta. 15. 9. se projekti zaključijo, super. Ljudje, ki so delali na projektu, pa ostanejo brez službe. To je največji problem projektnega financiranja.

Ali ne bi bilo bolje kot vsakoletni razpisi, da bi država zagotovila dolgoročno podporo organizacijam, ki bi jih prepoznala kot kakovostne?

Ja, za to se bojujemo že dolgo časa, ne vem, ali ima kakšna organizacija redno financiranje. Fluktuacija kadrov je zaradi tega hitra, potem si težko kredibilen partner. Bolje bi bilo imeti stabilno in redno financiranje, to bi bilo bolje za državo, organizacijo pa tudi ciljno skupino, to so pri nas mladi.

Kako gledate na primere, ko evropski projekt dobi državna institucija, na primer zavod za zaposlovanje. Kaj ni to nelojalna konkurenca nevladnemu sektorju?

Dobro, da dobijo denar, če se ustvarijo dodatne zaposlitve. Treba pa je pogledati tudi tiste, ki denarja ne dobijo in delajo na terenu ter imajo več stika s ciljno skupino. Mislim, da se ministrstvo že prebuja tudi v tem smislu, a pri kakšnih razpisih se že iz razpisa zdi, da bi bil zavod idealni prijavitelj.

Maja Hostnik | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Koliko po vaših izkušnjah na delitev denarja vplivajo strankarske preference posameznih vlad?

Odkrito povedano, vedno bolj. Pri pogači, ki jo delijo, imajo manevrski prostor, da razpis prilagodijo. Mi se zelo veliko prijavljamo, zdaj se bomo prijavili na ministrstvo za delo. Obstajajo lobistične skupine okrog vsakega ministrstva, sumimo, da je razpis že oddan, ampak se bomo vseeno prijavili. Če bo šlo delo v nič, bo šlo v nič.

Koliko dela je to?

Za tak projekt, vreden 150 tisoč evrov, je kak teden angažirana vsa ekipa. Za kakšen evropski projekt pa tudi več mesecev do pol leta.

Če je razpis vnaprej oddan, to je korupcija.

Ne bi ravno tako rekla, ne vem sicer, kar se dogaja v ozadju. Obstajajo pa neke skupine, ki po ministrstvih lobirajo za določene projekte.

Kje se dogajajo te koruptivne prakse, je prilagojen že razpis ali komisije prijave točkujejo?

Predvsem vsak ščiti svoje, sploh pri sektorskih zgodbah, mi spadamo pod šolstvo, težko pridemo zraven pri delu. Tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer so zdaj delili denar. Poznam vse organizacije, ki so dobile denar, in upravičeno so ga dobili, ker dobro delajo. Mi smo tudi kandidirali in nismo bili uspešni, nič zato, me je pa zbodlo, ker je denar dobila tudi organizacija, ki je že financirana s strani ministrstva.

Koliko učinkovit je ukrep, da se mladim, ki se redno zaposlijo, plačujejo prispevki?

Mislim, da ni bil počrpan. Pri podjetjih, ki imajo neko proizvodnjo in jim denar ni problem, ti prispevki niso takšen faktor, podjetja, ki so na meji, pa ali administrativno niso dovolj podkovana ali pa je problem zaveza tako dolge zaposlitve za nedoločen čas. Ukrep Moja prva zaposlitev za sedmo stopnjo za nevladne organizacije tudi ni bil počrpan. Če organizacija za eno leto nekoga zaposlili in za to dobi pet tisoč evrov, mora pet do sedem tisoč evrov še nekje dobiti. To pa ni malo denarja, če nimaš nekega stalnega financiranja .

Videli ste veliko razpisov in projektov. Koliko je dejansko dobrih zgodb s trajnimi rezultati v praksi. Zdi se, da denar dobi tisti, ki zna najbolje uporabljati fraze, ki so takrat moderne?

(smeh) Veliko je projektov, ki so upravičeni, imajo dobro zgodbo in se dobro izpeljejo. Učinek nekega projekta je težko viden, saj ko se zaključi, ni več denarja, da bi se projektni rezultati peljali naprej, saj ni finančnega zaledja in kadrov. Na primer: na mednarodnem projektu smo v sklopu mladinske akademije naredili kurikulume za delo z ranljivimi skupinami, testirali smo jih v treh različnih državah. Zdaj je na ministrstvu razpis, na katerem bi to, kar že imamo, lahko nadgradili in kot redno dejavnost peljali naprej. Prijavili se bomo, ali bomo prišli zraven, je pa vprašanje.

Maja Hostnik | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Tole je odstavek iz nacionalnega programa za mladino: "S spodbujanjem prožnih oblik učenja, krepitvijo kompetenc strokovnih delavcev na vseh področjih kulture in umetnosti ter z izvajanjem različnih modelov prehajanja med kulturnimi in umetniškimi vsebinami in okoljem, vključno z mobilnostjo vključenih strokovnjakov in učencev, se bodo izboljšale njihove kompetence." Je vam jasno, kaj se bo počelo z 200 tisoč evri denarja, ki so namenjeni za to?

Ne čisto najbolj, tako dolg stavek in birokratski jezik, težko razumljivo.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 10
  • Jana Bejba 23:06 09.september 2018.

    Prvo Pohvala za tako dober intervju napisan... Drugo, logično, da težko komunicirajo prek telefona, če so bili v času vzgoje naučeni, da se ne pogovarjamo tujcem... Ugibam, da zaradi trgovine z ljudmi itd. Zaradi varnosti. Kaj pa generacija X in ...prikaži več Y, no Miljenci? Sej je prav, da pove svoje, kaj si dejansko želi glede višine o plačah... :) Temu se reče samozavest in normalna pamet. Ker želiš živeti normalno, ne pa kot nek revež. Tudi plačilni razredi so problem, kar se tiče napredovanja..

  • aba 19:05 09.september 2018.

    Bravo Franjo, točno to!

  • Franjo Erman 15:26 09.september 2018.

    kakkšni kreteni raspravljajo tu o službah. kdo bo le hodil v službo za 600eurov, ko pa imaš samo 60 km stran isto delo že za dvojno plačo. seveda je dovolj služb ampak v službo se hodi zaradi zaslužka in ne ...prikaži več zaradi ubijanja prostega časa. medtem ko si tajkuni kopičijo denar v miljonih, bi najraje delavcev sploh ne plačevali. paraziti pokvarjeni!