Slovenija
6 ogledov

Mandatar bo, tudi če bo Urška proti

Janez Janša Anže Petkovšek
Janez Janša. Ob vztrajnem padanju zaupanja v politiko opozicijski vodja ne deli mnenja, da ni alternative. To menda produciramo mediji. Pripravljen je sesti na mandatarski stol.

Intervju, ki ga pravkar berete, je bil objavljen v današnjem Žurnalu in zanj Janša ni želel dati avtorizacije. Na spletu smo objavili tudi avtorizirano različico intervjuja, v katerm so dodani pripisi k odgovorom, ki jih v pogovoru z novinarkama ni podal. Slednjo, daljšo različico, si lahko preberete na tem mestu.

Je Slovenija v politični ali koalicijski krizi?
Državo upravlja vladna koalicija, in če je ta v krizi, potem je država v politični krizi.

Zaradi nastale situacije že nekaj časa pozivate k predčasnim volitvam. Kaj bi rešile razen trenutne politične krize, zakaj si jih tako zelo želite?
Ta vladna koalicija že tretje leto zapored porablja 20 odstotkov proračuna več, kot zbere prihodkov, kar pomeni, da se zadolžujemo z dramatično hitrostjo in je vsak izgubljeni dan pomemben. Politično gledano pa vlada s tako nizkim zaupanjem, kot ga ima že nekaj časa, ni sposobna izvesti nobenega resnega protikriznega ukrepa. Torej je v skupnem interesu davkoplačevalcev, da se smer obrne in da so predčasne volitve. Če bi kalkulirali samo svoje lastne interese, bi nam čakanje celo odgovarjalo.

Iz vaših odgovorov je mogoče razbrati, da koalicijska kriza generira politično. Bi z volitvami res izšli iz krize? Javno mnenje kaže, da so ljudje naveličani vseh opcij.
To je mnenje, ki ga širite vi oziroma mediji. Ljudje vedno izbirajo med ponudbo, ki je na voljo. Govoriti, da opozicija ni alternativa in da je rešitev nekaj tretjega oziroma nekaj, česar še ni, pomeni braniti obstoječo oblast.


Predlagali ste spremembe ustave za hitrejšo pot do predčasnih volitev, a jih ni nihče podprl. Si razen SDS še kdo drug želi in prizadeva za predčasne volitve ali vsi samo govorijo o tem, dejansko pa ni volje zanje?
Odgovoril bom tako. Doslej razen SDS nihče ni naredil nobenega konkretnega koraka za predčasne volitve.

Pravite, da je največji problem te vlade to, da je politično blokirana. Ampak ali ni do neke mere blokirana prav zaradi referendumov, ki jih niso predlagali le sindikati, temveč tudi vaša stranka?
Naštejte mi deset pametnih protikriznih ukrepov, ki jih je ta vlada sprejela, pa jim je opozicija nasprotovala oziroma so jih ljudje na referendumu zavrnili. Jih ni.

So postali referendumi politično orožje v boju za prevzem oblasti? In orožje v dokazovanju, da koalicija ni tako trdna, kot naj bi bila?
V vseh mandatih so bili referendumi, tudi v našem mandatu smo kakšnega izgubili, pa to ni povzročilo konca države. Anomalije, ki jih je referendumska ureditev dejansko povzročala, smo v našem mandatu odpravili tako, da je bila črtana možnost predhodnega zakonodajnega referenduma, s katerim se je dalo zakonodajno proceduro dejansko ovirati.

Ampak vseeno: vi ste na nek način sogenerirali to blokado, ker ste predlagali dva referenduma. Vaša stranka je preprečila predhodni zakonodajni referendum. Z referendumsko možnostjo pa je zdaj opozicija, ki je v parlamentu, volilcem dala možnost, da o nečem odločajo na referendumu. Lahko to ovržete?
Ne razumem logike v tem vprašanju. V vsaki normalni državi je za stanje odgovoren tisti, ki ima v rokah škarje in platno.

Dobro, ostanimo pri tem.
V našem mandatu niste nikoli pisali, da je opozicija kriva za stanje, vsega smo bili krivi mi v vladi. In nikoli niste pisali, da ni alternative naši vladni koaliciji. Pisali ste, da je alternativa takratna opozicija. Zdaj so pa nenadoma drugi kriteriji in vse je obrnjeno naokrog.

Kaj bi bili nujni ukrepi, če bi imeli ta mandat vi, da danes ne bi bili v položaju, v kakršnem smo?
Že če bi se zdajšnja vladajoča koalicija samo držala planskih in proračunskih aktov, ki smo jih sprejeli v našem mandatu, bi bilo stanje vsaj za polovico boljše. Prvi od teh je bil naš proračun za leto 2009, ki je upošteval nekatere trende, ki so se nakazovali zaradi finančne krize v Evropi, ki je prehajala v gospodarsko. In kaj je naredila vladna koalicija po zmagi na volitvah? Predlagala je rebalans proračuna in povečala proračunske izdatke za leto 2009 za deset odstotkov. Izpad prihodkov zaradi krize je bil prav takšen in nastala je 20-odstotna luknja v proračunu. Graditi bi morali na ključnem ukrepu, ki je do zdaj še vse države, ki so zašle v krizo, rešil iz nje: to je ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta.

Kako bi ustvarili pogoje za nova delovna mesta? Ste lahko konkretni?
Samo en način je – tako, da pustiš gospodarstvu dihati. To, da jim ostane dovolj, da vlagajo v nove programe. Mi smo predlagali več kot 200 posamičnih protikriznih ukrepov.

Kateri se vam zdijo najpomembnejši?
Sanacija bančnega sektorja in odprava kreditnega krča, odprava plačilne nediscipline in mnogih birokratskih ovir, drugačna politika trošarin, olajšave za investicije, olajšave za nova podjetja za začetno obdobje in še mnogi podobni ukrepi, ki delujejo srednjeročno. Predlagali pa smo tudi ukrepe, ki imajo takojšnje učinke na gospodarsko rast, to je pospešena izgradnja infrastrukture.

Iz državnega proračuna?
Iz zadolževanja, iz tega denarja, ki smo ga tako ali tako porabili, pa nismo nič ustvarili. Če bi vsaj pol od teh sedmih milijard, za kar so zdajšnje in prihodnje generacije zadolžili v tem mandatu, namenili za izgradnjo hitre ceste od Dravograda do Bele krajine in modernizacijo železnic, bi na tisoče ljudi dobilo delo.

Lahko volilci računajo, da boste te ukrepe udejanjili?
Teh zadnjih ne bomo mogli z istim tempom, kajti milijarde so zapravljene in jih ni možno še enkrat porabiti. Tiste ukrepe, ki pa jih je še mogoče izvesti, pa seveda bomo. Vendar pa bo okrevanje daljše, saj je manevrski prostor manjši.

Po oceni nekaterih je za krizo kriva tudi vaša vlada. Sicer sami pravite, da ste pustili državo v dobri kondiciji, vendar so se v vašem času prodali Mercator, Pivovarna Laško, Istrabenz, izvajali so se ambiciozni gradbeni projekti. Kako odgovarjate na te očitke?
Normalno, ne samo za svoj mandat, tudi za vse prejšnje, pa za ta in najbrž tudi prihodnji mandat bo za nekatere kriva naša vlada. Samo strinjam se lahko z vami.

V primeru predčasnih ali regularnih volitev ste, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, edini že znani zmagovalec. Kako se počutite?
Dokler glasovi po volitvah niso prešteti, ni zmagovalcev. Najhitrejša pot v to, da izgubiš volitve, je prepričanje, da si jih že dobil.

V zadnjem času so vzniknile nekatere alternative. Imamo “resetirance”, govorili smo s Petro Matos iz društva Ekologi brez meja, ki je rekla, da jo vabijo v različne opcije ...
Ustvariti politično alternativo v smislu nove stranke ali liste za volitve je v Sloveniji preprosto. Ne nazadnje so na vseh volitvah doslej kandidirale liste in stranke, ki si jih ljudje niso zapomnili niti za en dan. Potrebujemo močno civilno družbo in potrebujemo resne politične stranke. Od stranke, ki se pojavi tri mesece pred volitvami s samimi svežimi obrazi, ne morete pričakovati nobene resne garancije.

Pred kratkim je med vidnimi mlajšimi obrazi vaša članica postala Katja Šoba, nekdanja predsednica Študentske organizacije Slovenije (Šos). V sklopu demonstracij, ki jih je organiziral Šos, so v parlament metali granitne kocke.
Katja Šoba in vodstvo Šosa nimata nobene zveze s tem nasiljem, razen kolikor sta povsem legitimno organizirala prireditev, ki jo je nekdo izkoristil. Na posnetkih se je natančno videlo anarhistične skupine, predvsem s fakultete za družbene vede.

Koga ste še vabili v zadnjem času?
Dobrodošli sta obe. Pristopno izjavo imamo objavljeno na spletni strani, vsak mesec se nam pridruži od 200 do 300 novih članov. Stranka naslavlja potencialno članstvo s svojim delom. Če se ljudje vidijo v tem, kar delamo in zagovarjamo, potem pristopajo.

Si želite biti spet predsednik vlade?
To je delikatno vprašanje.

Zato ga postavljava ...
Če bi vprašali mojo ženo, bi bil odgovor zelo jasen (smeh).

Pa se vi osebno ali politično vidite na tem mestu?
Če bo SDS zmagala na volitvah, potem bom. Če ne bo, potem pač ne bom. S tem nimam nobenih težav. Smo bili že v eni in drugi situaciji. Tri leta spremljamo težave, v katerih je Slovenija, predlagamo ukrepe, ki jih vladna koalicija kot po tekočem traku zavrača, in se počutimo nemočne.

Kako komentirate izjavo Karla Erjavca, da je edini, ki lahko premaga Janeza Janšo?
Mene ni treba premagati, sem v opoziciji. Nekdo drug nam vlada. Ko pa bo volilna kampanja, so takšne izjave smiselne ... To, da vsaka stranka želi zmagati na volitvah, je normalen odraz zdrave politične ambicije.

Bi vzeli Desus znova v koalicijo?
Če bomo mi v poziciji, da oblikujemo novo koalicijo, se bomo pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami, tako kot smo se leta 2004.

Koalicijo ste ponudili tudi SD, premier Pahor pa je to že zavrnil – med vrsticami, da to ne bo šlo.
On ima slabo izkušnjo že iz leta 2004; takrat je bil v naši poslanski skupini na pogajanjih skupaj z nekaterimi kolegi iz svoje stranke. Pol njegovih poslancev pa je na hodniku pred našo pisarno dajalo v kamero izjave, kako bodo izstopili iz stranke, če se bo še kdaj z nami pogovarjal. Torej je to žal še vedno stranka, ki izključuje, in verjamem, da je takšno stranko težko voditi.

Menite, da imate s SD toliko skupnega, da bi vodili skupno vlado?
Če malo skrčimo te hipotetične možnosti. Ko je SD dobila volitve, nas niso povabili niti na pogovore. Torej v primeru njihove zmage možnosti za sodelovanje najbrž ne bo. Obstaja torej le možnost, če mi zmagamo na volitvah, v tem primeru pa je seveda naš program dobil večinsko podporo volilcev. Kar bi seveda pomenilo, da vsi, ki bi prišli v to koalicijo, to dejstvo sprejmejo in oblikujejo koalicijsko pogodbo, ki bi bila kompromisna.

Pa imate kakšen pameten predlog za Pahorja, kaj naj stori? Pravite, da ne podpirate vezave nezaupnice na rebalans, ampak rebalansa verjetno ne nameravate podpreti.
Zaupnico lahko veže na karkoli. Jasno je, da opozicija ne bo glasovala za zaupnico vladi, ne glede na to, na kaj jo veže, ker je to potem politični akt. Če bi jo podprli, bi to pomenilo, da smo stopili v vladno koalicijo. Gospodu Pahorju pa svetujemo, naj naredi vse, da bodo predčasne volitve.

Komentarjev 1
  • Zdravko Mali 19:04 19.junij 2011.

    Približno1500 novinark in novinajev, kot jata gosi gaga na enak način, kar je osnovna značilnost množične psihologije, vprašanja in pričakovani odgovori pa so pričakovani! Individualni razum novinarja je pri tem popolnoma izključen in brezpredmeten.Zato pa imamo izjemno paradoksalno ...prikaži več situacijo, da polovica Slovencev ne verjame 1500 članom DSN. Več kot polovica Slovencev pa verjame morda 20 do 30 nekomunističnim novinarjem. Totalna ( ali totalitaristična) je nekredibilnost novinarskega poročanja! Žurnal ni izjema.