Manj denarja, enaki programi?

Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč predvideva zmanjševanje sredstev za bolnišnice, kar pa naj ne bi vplivalo na krčenje programov in podaljšanje čakalnih dob. Minister za zdravje meni, da je poseg v kolektivno pogodbo v zvezi z dodatki in dežurstvi nujen: finančna situacija je bila zelo zahtevna že lani, a so kljub temu nekatere bolnišnice še vedno poslovale pozitivno.

Borut Miklavčič želi doseči spremembe s socialnim dialogom, zato je že pozval direktorje bolnišnic k pripravi predlogov za spremembe kolektivnih pogodb. Pogovarjali so se že o določilih cen opravljene dežurne ure in o razdelitvi dežurnih mest za starejšega in mlajšega zdravnika, o javnih razpisih, cenah zdravil in generičnih zdravilih.

V primerjavi s tujini je še dobro ...
Miklavčič je ob tem dodal, da ima kljub gospodarski krizi Slovenija še dobro zdravstveno varstvo v primerjavi s tujino. Zdravstveni sistem je "finančno vzdržen in likviden in to moramo zadržati tudi v naslednjem letu," pravi in dodaja, da bi v primeru hitrega sprejetja zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju za letos in za naprej lahko ustvarili vzdržen sistem.

Ministrstvo bo nadziralo pogodbe
V zvezi z nadzori nad delom zdravnikov v popoldanskem času je minister poudaril, da bo moral imeti vsak direktor bolnišnice, preden bo sklenil podjemno pogodbo z zdravnikom, soglasje zdravnikovega delodajalca in da bodo v pogodbah veljale enotne cene.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pritrjuje, da se bo treba sprememb lotiti hitro: "Mislim, da se tega vsi zavedajo, zavedajo pa se tudi, da bo težko." Po njegovem je ključno spreminjanje mentalitete vodstvenih delavcev na mikro nivoju, tj. predstojnikov oddelkov, ki organizirajo vsakodnevno delo.