Slovenija
36 ogledov

Mikropodjetja z velikimi zgodbami

slovenija 17.04.2014, reportaža podjetniki, pekarna osmica, foto:Spela Mohoric
1/4
Špela Mohorič
Podjetniki. 
Strinjajo se, da morata danes za poslom stati strast in izvirna ideja. Kava, kruh, 
piškoti in klobase.
 Pogoj za uspeh je kakovosten izdelek, za katerim stoji dobra zgodba.

V dveh tednih sta podjetnika na ljubljanski železniški postaji nakuhala okoli 800 kav za s sabo in trenutno poslujeta s pozitivno ničlo. Študenta ekonomije, 22-letni Dean Habuš in 23-letni Tomaž Kogoj, sta se lani odločila, da želita prodati zgodbo kave za s sabo s tricikla. "Če bo sreča, bova svojo dejavnost razširila v Ljubljani, če ne, pa v Zagrebu ali na Dunaju," je pojasnil Habuš. "Cene so dostopne vsem, še vedno pa lahko del tega vrneva družbi," pa je odločitev, da del prihodkov namenita Rdečim noskom, komentiral Kogoj. Prepričana sta, da morajo novodobni podjetniki v posel vključiti zgodbo, zato sta oblečena v hlače z naramnicami in karirasto srajco, kar zaokrožuje retro zgodbo tricikla.

Da je pomembna celostna podoba, zgodba, se strinja tudi 52-letni Stanislav Logar, ki je bil nekoč urar. Potem ko je opazil, da poleti pri nas turisti jedo krvavice z zeljem, je spoznal, da bi lahko naredil dober posel – s klobasami. "Šel sem na gospodarsko zbornico in jim dejal, da bom odprl prodajalno. Odvrnili so mi, da sem peti, ki to pravi. Čeprav sem jim zatrdil, da jo bom res odprl, me niso resno vzeli," se z nasmehom spominja. V nekdanji urarni za ljubljansko stolnico je s pomočjo hčerke odprl Klobasarno, v kateri prodaja kranjske klobase s slovenskim zeljem in gorčico, sam pa kuha tudi jedi na žlico. "Vsak lokal mora imeti zgodbo, sicer ni uspeha," je prepričan.

Iz strasti v posel

Z zgodbo in malo drugačnim kruhom pa od decembra na Gornjem trgu v Ljubljani navdušuje tudi 31-letni Andrej Gerželj. Sicer pravi, da ni izumil nič novega, saj smo vse to že poznali, a pozabili, sam pa se je o peki poučil tudi pri mojstrih iz Francije, Nizozemske in ZDA. "Kar se tiče posla, pa sem šel v Ameriko in odkril Indijance," duhovito opiše še spopadanje z birokracijo in zakonodajo. Prihodki od prodaje kruha mu za zdaj krijejo stroške, za zagon posla pa si je 20.000 sposodil od svojih in dekletovih staršev.

Pri peki uporablja neindustrijske surovine, z bagetami, ajdovim kruhom z orehi pa takim s kavo in lešniki, s provansalskimi začimbami in drugimi pa je že dobil redne stranke. "Največja past pri mikro stvari je, da si sam," poudarja in pojasnjuje, da si zato ne more privoščiti bolniške ali dopusta, vendar se je za to odločil zavestno.

V enem letu na štiri konce

Še ena mlada podjetnica, ki je svojo pot začela v Mariboru, 26-letna Nastja Verdnik, pa je od junija peko priboljškov za pse iz domače kuhinje že preselila v obrtniški obrat. Kmalu bodo franšizno prodajalno, že četrto z njenimi izdelki, odprli v Zagrebu. Pojasnjuje, da je najprej pekla za svoje kužke, ideja o prodajalni pa je zrasla, ko je bila brezposelna. Razviti so ji jo pomagali v projektu Podjetno v svet podjetništva. "Muce so izbirčnejše," pa razkriva, zakaj bo njen naslednji korak proizvodnja briketov za pse.

Preberite še komentar z naslovom Doba novega podjetništva.

Komentarjev 1
  • sprehajalec 22:28 18.april 2014.

    Kaj je sedaj tole, podjetniška ideja? Kje so tiste besede Tajnikarja & Co. o dodani vrednosti? Preboj v tehnološko elito sveta? kaj je sedaj tole, tehnologija stara 150 let, ciza in voziček pa Kranjska Klobasa v loncu. Še sladoled poleti, ...prikaži več je pa podjetniša Ideja vredna Nobelove nagrade. Pa ne nas imeti za norca, Tajnikar profesor, daj ti razloži teorijo o dodani vrednosti, pa naj bo po Marxu, kot si nekoč predaval, ali pa bolj sodobna. Upam, da se zgražaš na tem. Burekarjev, Baklavistov, Sladoledarjev, Čevaparjev, je že dosti na jugu. Tu bomo pa Kranjski klo-basači?