Minister za izobraževanje in vzgojo Darjo Felda je na tiskovni konferenci spregovoril o spremembah, ki jih prinaša novela Zakona o osnovni šoli. Spremembe se dotikajo več področij, eno od napovedanih novosti pa v to spremembo zakona niso vključili.
Predvideno je bilo, da bo v zadnji triadi osnovne šole postal obvezen drugi tuji jezik. A vlada zdaj v zakonu, ki ga pošilja v državni zbor, tega ne predvideva. "Šli smo v spremembo zakona samo v tistih elementih, kjer je bilo dejansko soglasje stroke, učiteljev, vzgojiteljev in tudi ravnateljev osnovnih šol," je poudaril minister. "To ne pomeni, da tega ne bo, ampak samo začasno tega ne dajemo v zakon. Zagotovo bomo po mojem prej ali slej šli v to," je napovedal Felda. Seveda pa bo to takrat pomenilo tudi spremembe predmetnika itd.
NPZ tudi v 3. razredu
Novost je tako tudi izvajanje nacionalnega preverjanja znanja v tretjem razredu osnovne šole in pa možnost, da se rezultati nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo tudi pri vpisu v srednjo šolo. To bo veljajo za tiste program, kjer je omejitev vpisa, seveda pa bo treba še določiti, v kakšnem deležu se bo uspeh na NPZ upošteval pri vpisu. Kdaj bo to stopilo v veljavo, je odvisno od tega, kdaj bo sprejet zakon, zelo verjetno pa ne pred začetkom šolskega leta 2025/26
S prenovo koncepta razširjenega programa, kamor med drugim sodijo podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti, se preoblikuje v izvajanje vsebin s področja gibanja, zdravja, kulture in državljanske vzgoje ter vseživljenjskega učenja. Učenci se vključujejo prostovoljno. Neobvezni izbirni predmeti se po novem ne bi več ocenjevali. Šola bi program lahko izvajala pred, med ali po pouku.
V prvem razredu bi po tej noveli zakona tuji jezik postal obvezni predmet. Minister ob tem dodaja, da neobvezni tuji jezik praktično obiskujejo vsi učenci.
Po novem bodo ocenjeni iz vseh predmetov
Učenci, ki se izobražujejo na domu, bodo po novem morali opravljati izpite iz vseh predmetov. V primeru nedoseganja standardov se pravica do izobraževanja na domu lahko omeji. Starši bodo morali odločitev o izobraževanju na domu javiti do 16. avgusta za naslednje šolsko leto. Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom.
Uvajajo se tudi spremembe na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Uvaja se pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho-slepih. Opredeljene so tudi druge sistemske spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in izobraževanju teh učencev. Med ostalim je omogočena organizacija počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v neke druge oblike varstva.
V zakonu je na novo urejena možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Podrobneje je urejena tudi problematika izobraževanje na domu za učence s posebnimi potrebami, kar je doslej bilo določeno le s pravilniki.
tale državni ric bo počasi kontroliral samo še samega sebe ... učiteljev ni, tile se pa množijo kot podgane ... katastrofa!