Slovenija
465 ogledov

Ministrstvo in zbornica ne vesta, koliko in katere zdravnike potrebujemo

Zdravniki Anže Petkovšek
Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica razpolagata s pomanjkljivimi podatki glede potreb po zdravnikih in razlogi za njihov manko.

''V obdobju, na katero se nanaša revizija, Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije po mnenju računskega sodišča nista bila učinkovita pri skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela, poleg tega pa ni bilo mogoče potrditi, da sta bila učinkovita pri izboljševanju razmerja med potrebnim in razpoložljivim številom zdravnikov,'' navaja revizija Računskega sodišča

Omenjeni instituciji od začetka leta 2008 do konca septembra 2019 tako po ugotovitvah nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih, zato nista mogla poskrbeti za to, da bi se uspešno odpravljali razlogi za pomanjkanje.

Neučinkovita skrb pri vstopu na trg dela, neustrezen sistem ocenjevanja potreb...

Glavna razloga za neučinkovito skrb pri vstopu zdravnikov na trg dela sta po ugotovitvah računskega sodišča predvsem v tem, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Noben deležnik namreč ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih. Podatki o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran, ne obstajajo, poleg tega pa ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih, navajajo v računskem sodišču.

Sistem ugotavljanja potreb po zdravnikih ni bil učinkovit predvsem zaradi odsotnosti vrste ključnih elementov, ki bi jih moralo zagotoviti ministrstvo, in sicer predvsem zaradi odsotnosti celovito določene mreže javne zdravstvene službe, določitve zdravniških delovnih mest, natančne metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih in odsotnosti analiz obremenitev zdravnikov, ugotavlja sodišče.

Ker ministrstvo in zbornica nista poskrbela za sistemsko ureditev ocenjevanja trenutnih, kratkoročnih in srednjeročnih potreb po zdravnikih, sta potrebe po zdravnikih ugotavljala vsako leto sproti v okviru javnih razpisov za specializacije. Ob odsotnosti predpisane natančne metodologije za ugotavljanje potreb sta tako pri vsakem razpisu pripravila lastni metodologiji, na podlagi katerih pa je bilo določanje števila in vrst specializacij večinoma nepregledno in arbitrarno, navaja računsko sodišče.

Ne glede na to, da ministrstvo ni zagotovilo ključnih podlag za ugotavljanje potreb po zdravnikih, pa je izvajalo več aktivnosti in ukrepov, a pred tem ni analiziralo predvidenih učinkov teh ukrepov na zagotavljanje zdravniških kapacitet. Tako je med drugim uvedlo referenčne ambulante, omogočilo sklepanje podjemnih pogodb, zagotovilo nagrajevanje zdravnikov in uvedlo sistem podeljevanja soglasij in koncesij, a noben od navedenih ukrepov ni bil učinkovit s stališča zagotavljanja dodatnih zdravniških kapacitet in hkrati razbremenjevanja zdravnikov.

Stroški zaradi sklepanja podjemnih pogodb, ki so sicer predvidene za začasno, izredno delo, so se na sekundarni in terciarni dejavnosti povečevali s 14,9 milijona evrov v letu 2013 na 22,7 milijona evrov v letu 2018.

Obstoječa ureditev je omogočala, da so se potrebe po zdravnikih in s tem po specializacijah v praksi ugotavljale "od spodaj navzgor" namesto od "zgoraj navzdol", kar je lahko pomenilo, da potrebe niso bile nujno realne, so zapisali na računskem sodišču.

V MZZ niso pripravili realnih standardov in normativov

Tako ministrstvo za zdravje v 12 letih ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na izvedenih analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov in bi predstavljali eno od temeljnih podlag za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe. Namesto tega je to prepustilo zdravniški zbornici in sindikatom. Ti so standarde, ki temeljijo na glavarinskem sistemu, sprejeli leta 2011 v modri knjigi, ministrstvo pa jih je zaradi sočasnih stavk zdravnikov potrdilo, čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav ni proučilo pričakovanih učinkov njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema, so ugotovili v računskem sodišču.

Poleg tega tudi ni potrdilo, da so zdravniški standardi in normativi iz modre knjige, ki temeljijo na glavarinskih količnikih, realni in objektivni ter da predstavljajo ustrezno osnovo za ugotavljanje potreb po dodatnih zdravnikih in s tem ustrezno izhodišče za odpravljanje domnevnih preobremenitev nekaterih zdravnikov.

Zaradi opustitve izvajanja analiz obremenitev zdravnikov in analiz ustreznosti obstoječe organizacije dela zdravnikov pa v 12 letih ni ugotovilo realnih razlogov za domnevne preobremenitve zdravnikov. "Zato ni znano, zakaj naj bi bili zdravniki ob skoraj 32-odstotnem porastu števila vseh zdravnikov, zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe v dvanajstletnem obdobju, ter ob naraščanju letnega števila specializantov v tem obdobju in nenazadnje ob praktično nespremenjenem številu prebivalcev v Republiki Sloveniji v tem obdobju preobremenjeni," so še zapisali.

Računsko sodišče je od Ministrstva za zdravje zahtevalo izvedbo 9 popravljalnih ukrepov in mu podalo 11 priporočil za izboljšanje vstopa zdravnikov na trg dela.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 09:30 05.oktober 2021.

    Kdo bo ugotavljal komu so podarili okoli 900 MILIJONOV EVROV kot dodatek za covid kot je razmišljal predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun sinoči na Studio City ? V Sloveniji ni institucije ,ki nadzira porabo državnega denarja ! Sramota pa ...prikaži veča takšna pravna država in Ustavno sodišče !

  • jate 17:57 04.oktober 2021.

    saj zdaj po novem ne rabite zdravnikov,temveč računovodje,da bodo preštevali kovid šoldke