Mestna občina Ljubljana (MOL) bo za projekt Center sodobnih umetnosti (CSU) Rog prispevala več, kot je načrtovala. Za prvo fazo, vredno 51,35 milijona evrov, bo namenila 26,22 milijona evrov, ne slabih 18 milijonov, kot je bilo mišljeno. Preostalo bo financiral zasebni partner, ki ga bo MOL poskušala najti prek razpisa o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo predvidoma objavljen aprila. Zakaj večji delež MOL, niso pojasnili, povedali so le, da je bil februarja noveliran investicijski načrt.
Celoten projekt CSU Rog bo sicer vreden slabih 82 milijonov evrov. “Ugotovili smo, da bi bilo preveč optimistično iti v razpis za celoten projekt,” pojasnjuje Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL. Aprilski razpis bo torej namenjen prvi fazi, ki vključuje javni del (rekonstrukcijo tovarne in prizidke) in garaže. V razpisu bo tudi opredeljena 2. faza, gradnja hotela in stanovanj – zanjo je predvideno, da jo bo izbrani zasebni partner financiral sam (razen zemljišča, ki je občinsko), pri tem pa bo “časovno bolj fleksibilen”. “Nerealno bi bilo zasebnika obvezati, da mora zgraditi drugo fazo na primer v dveh letih,” pravi Grilc.
Začetek del?
MOL je za prvo fazo projekta že dala vlogo za gradbeno dovoljenje. “Dela bomo začeli, ko pridobimo gradbeno dovoljenje in bo znan zasebni partner,” razložijo na MOL.
Vlaganje. MOL je doslej za projekt namenila 10,8 milijona evrov. Letos. V predlogu proračuna načrtuje 2,8 milijona evrov, in sicer za poplačilo lizinga (s katerim bo postala lastnica celotnega območja), novelacijo investicijskega programa in izdelavo dokumentacije PZI (projekt za izvedbo).
Začasnim uporabnikom Tovarne Rog roka izselitve še niso določili. “Od začetka je jasno, da je Rog začasna rešitev in da se bo moral izprazniti, ko se bo začela gradnja. Kdaj bo to, še ne vemo,” pove Grilc. Manjši del uporabnikov bi po njegovih besedah lahko našel prostor v novem CSU, ki bo namenjen “vizualnim umetnostim in kreativnim industrijam”.
Spregledano ustvarjanje
“Mi smo se trudili z MOL komunicirati, oni pa so iskali naše šibkosti,” pravi eden od začasnih uporabnikov, ki ne želi biti imenovan. Doda, da je petletno ustvarjanje v prostorih brez elektrike popolnoma spregledano. “Ne poznam nobenega rogovca, ki bi tam kaj zaslužil,” še pove in pristavi: “Ljudje me sprašujejo, ali bodo zrušili Rog, jaz pa jim lahko rečem le – ne, če tega ne želimo.”
Andrej Kurnik, vodja Socialnega centra Rog, pravi, da bodo marca in aprila za svoj center začeli iskati prostor, v katerem bo mogoče normalno delati. V Rogu ne vidi več smisla vztrajati, čeprav je “sam prostor dokazal, da dela v skupno dobro in ima vso legitimnost”. Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bi se uporabniki uprli izselitvi, pa odgovarja, da to ni izključeno: “Rečeno je bilo, da se bo po začasni uporabi treba usesti in poiskati rešitve. Če se bodo rešitve našle, upora ne bo.”
