Slovenija
101 ogledov

MZZ v zadregi zaradi oglasa o genocidu

Armenski oglas Andrej Leban
Medtem ko uradna slovenska diplomacija zaradi dobrih vezi s Turčijo noče načenjati problematike dogodkov o poboju Armencev, pa ponekod po Sloveniji visijo plakati, ki opozarjajo na domnevni genocid. Naročnik je konzulat tuje države, MZZ ima akcijo za "komercialne oglase."

V Ljubljani in Kranju so v minulih dneh na najbolj prometnih lokacij na oglasnih panojih viseli plakati, ki so opozarjali na dogodke leta 1915, ko je takratno Otomansko cesarstvo v viharju prve svetovne vojne in konfliktu s carsko Rusijo sprejelo načrt o "rešitvi" armenskega vprašanja, posledično pa je v sledečih dogodkih umrlo 1,5 milijona pripadnikov armenske manjšine. 

Naročnik nenavadnega sporočila je konzulat Republike Armenije v Sloveniji, na njem pa je poziv, naj se genocid ne ponovi nikoli več v zgodovini. Kot pravijo na armenskem konzulatu, so skušali prek jumbo plakatov spomniti na žrtve in opozoriti, da je potrebno genocide preprečevati.

Sloveniji v ospredju dobri odnosi s Turčijo

Uradno Slovenija v nasprotju z nekaterimi evropskimi državami, nazadnje Nemčijo, Avstrijo ali Vatikanom, ni dregnila v to občutljivo temo in nikoli sprejela uradne razlage, da je šlo pred 100 leti za genocid. In to navkljub dejstvu, da je pred tedni tudi Evropski parlament sprejel resolucijo, ki od Turčije zahteva jasno priznanje o storjenem genocidu.

Turški državni vrh na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom je vse te pozive doslej kategorično zavračal in vztrajal pri trditvi, da je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri so se Armenci pridružili ruskim silam med njihovim napadom na Otomansko cesarstvo. 

Naša država je sicer s Turčijo v zadnjih dveh mesecih intenzivno pletla politično-gospodarske vezi, saj je konec marca Ljubljano obiskal predsednik Erdogan in se sestal s celotnim vrhom, konc aprila pa je obisk v Ankari vrnil še predsednik DZ Milan Brglez.

"Sklepamo, da gre za komercialni oglas"

Glede jumbo plakatov na MZZ, ki ga vodi Karl Erjavec (Desus), pravijo, da niso bili vnaprej obveščeni o njih niti s strani armenskega konzulata niti kogarkoli drugega. "Armenska stran oziroma armenski konzulat nas o takih zadevah ne obvešča in sklepamo, da gre za komercialni oglas," so za zurnal24.si dejali na MZZ. "Ministrstvo za zunanje zadeve nima nikakršnega vpliva na vsebino tovrstnih oglasov."

Na Armenskem konzulatu v Slovenije, ki ga vodi častna konzulka Sara Stepanjan, so nad odzivom MZZ začudeni: "Če je to uradna izjava MZZ, da je oglas o preprečevanju  genocidov komercialne narave (spodaj je uradno napisano Konzulat Republike Armenije v Republiki Sloveniji), potem je to nepremišljena izjava in  zelo neprimerna," so zapisali v pisnem odzivu za naš medij. Na MZZ smo sicer poleg vprašanj poslali tudi fotografijo plakata.

Kaj se je dogajalo pred 100 leti?

Takrat je na območju današnje Turčije živelo po širše sprejemljivih ocenah zgodovinarjev okoli dva milijona krščanskih Armencev, ki so prišli pod sultana v 15. stoletju in so bili znani po svoji trgovini in bogastvu. Ker so jih imeli muslimanski Turki za moteč faktor, so jih obtožili, da sodelujejo z nasprotnico v prvi svetovni vojni Rusijo. Konec aprila 1915 so otomanske sile najprej aretirale in pobile cvet armenske inteligence in političnih voditeljev, v sledeči fazi pa še okoli pol milijona Armencev. Preostale so pregnali v puščavo, kjer jih je brez hrane in vode v strahovitih okoliščinah v naslednjih letih pomrlo še milijon. Redki preživeli so se zatekli na ruski del današnje Armenije ali pa so se razselili po svetu.

Danes se velika večina zgodovinarjev strinja, da je šlo za sistematični pokol in s tem prvi zagrešeni genocid v 20. stoletju. Današnje turške oblasti pa takšni označbi ostro nasprotujejo in zakonsko preganjajo vse, ki si v domovini sploh upajo te dogodke naslavljati s to oznako. Posledično pa so zastrupljeni odnosi z Armenijo, saj med sosedama praktično ni stikov, zaprta je tudi meja. 

Kot je za STA pojasnil zgodovinar Janko Prunk, danes Armenci poseljujejo le še četrtino tistega prostora, kjer so živeli pred narodno tragedijo in sicer območje današnje nacionalne države.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • zkvazdjkrregistracijozahtevate 15:24 14.maj 2015.

    Komercialni v smislu da je plačljiv. Če Turki verjamejo v svojo plat zgodbe naj pa še oni zakupijo svoje plakate pa je. Če je to res tako ključnega pomena za njih. Namest da napadajo svobodo govora naj se poslužijo istih ...prikaži več sredstev kot se v svobodni državi posluži. Ne s silo ampak z razumom. Če pa zahtevajo da se diktatorsko reši vprašanje tega potem pa pač niso prišli v pravo državo. Naj grejo km drgm.