Slovenija
5 ogledov

Nad skrite apartmaje v tujini

Liljana Selinšek Saša Despot
Protikorupcijska komisija. Pod lupo 50 dolgoletnih funkcionarjev in uslužbencev na položaju. Premoženje. Prvič bo komisija pogledala na bančne račune in poizvedovala po vikendih v tujini.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začela podroben nadzor nad premoženjskim stanjem 50 naključno izbranih funkcionarjev in javnih uslužbencev. "Končan bo predvidoma do konca leta," napoveduje podpredsednica KPK Liljana Selinšek.

Pravi, da bo letos taktika naključnega nadzora okoli 11 tisoč zavezancev, ki morajo poročati o premoženju, drugačna. Pogledali bodo bistveno manj zavezancev, a te bistveno temeljiteje. Prvič bodo preverjali na primer točnost navedb o depozitih in dolgovih na bančnih računih ter tudi danih jamstvih.

Za nekatere zavezance so zato na različne naslove že razposlali tudi do 40 zaprosil za različne podatke. A ta "temeljita akcija" nikakor ni povezana s šokantnimi razkritji župana Komende Tomaža Drolca, trdijo.

Preverjanje je tajno

Koga preverjajo, na KPK niso želeli razkriti, saj kot pravijo, o tem niso obvestili niti zavezancev. Če pa bodo pri kom odkrili napačne podatke v poročilih ali zaznali veliko povečanje premoženja v zadnjem času, kar prav tako analizirajo prvič, bo ta o tem obveščen, saj ga bodo pozvali, naj to pojasni.

Na vprašanje, ali bo o ugotovitvah obveščena tudi javnost, pa Selinškova odgovarja, da so v primerih, ko funkcionar ali uslužbenec ne bi mogel dokazati, kako se je njegovo premoženje naenkrat tako močno povečalo, dolžni najprej obvestiti organ, kjer uslužbenec dela, ali nadzorni organ, če gre za člana poslovodstva državnega podjetja. "Ti pa so nato dolžni sprožiti ustrezne postopke," dodaja.

Izplena ne bo dosti

"Take akcije ne bodo prinesle kakega bistvenega izplena. Kdorkoli bi dobil plačilo za uslugo, tega gotovo ne bi dal na račun, prav tako ne na račune družinskih članov, ampak bi to poskušal s pomočjo prijateljev in posrednikov karseda zakriti," o učinkih dvomi Darko Končan, bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu, zdaj pa davčni svetovalec.

Dodaja, da se je pri nas, kjer skoraj vsak kje koga pozna, "ta bolezen, ki ji rečemo korupcija, grozljivo razrasla" in da tudi sam ne ve, kako bi se jo "dalo pozdraviti". Pomagalo bi morda le zelo sistematično in učinkovito delo policije, meni.

Sive cone

Pri nadzoru nad premoženjem pa ostajata vsaj še dve sivi lisi. Prva je gotovina. Zavezanci bi morali poročati tudi o tem, ali imajo doma večje količine denarja. Ali to res vsi tudi storijo, je nemogoče preveriti.

Prav tako lahko neprijavljene ostanejo nepremičnine v tujini. Na KPK zato potrjujejo, da se v sodelovanju s hrvaškimi organi pogovarjajo o možnosti izmenjave podatkov. "Največ nepremičnin imajo Slovenci prav na Hrvaškem," razloge, zakaj pogovori tečejo le s Hrvaško, ne pa tudi z državami Evropske unije, utemeljuje Selinškova.

Končan pa dodaja, da sploh ni potreben noben nov dogovor, ampak lahko KPK kar prek davčne uprave Hrvaško že zdaj zaprosi za posredovanje podatka, ali ima neki funkcionar nepremičnine tudi na Hrvaškem.

Hrvati razgaljeni

Sicer pa Hrvaška v nasprotju s Slovenijo premoženjsko stanje funkcionarjev in njihovih najožjih družinskih članov že več let javno objavlja. "Pri nas glede na visok standard varovanja osebnih podatkov in odločbo ustavnega sodišča takega ni pričakovati kmalu," meni Selinškova.

Dodaja, da to na Hrvaškem ni bistveno zmanjšalo korupcije. Je pa res, da na KPK pogosto dobijo vprašanja, kakšno je premoženjsko stanje določenega funkcionarja ali člana kake komisije za javna naročila, a podatkov ne morejo dati.

Državljani pa tako ne morejo preveriti, ali je njihov sosed občinski svetnik na primer novi vikend v Novalji ali pa apartma v Nassfeldu prijavil KPK ali pa o tem molči.

Komentarjev 1
Sorodne novice