Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu je mednarodna kulturna
akcija Književne asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje književnikov z mednarodno
udeležbo v Velenju. Nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske
književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu
dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo
za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki
oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Izkazana je s častno listino
ambasadorskega naslova, umetniško skulpturo Ambasador SKJ akademskega kiparja Jureta Smoleta,
denarno ter z ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovi književni rezidenci.
Pretnarjevo nagrado bosta letos prejela dva slovenska slavista, akademik
dr. Matjaž Kmecl in
dr. Andrej Rozman. Po mnenju sosveta za podelitev nagrade sta mednarodno zaslužna
za posredovanje in promoviranje slovenske literature. Nagrado jima bodo izročili 22. maja na
Velenjskem gradu.
Pretnarjeva nagrada |
|
s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom, izjemoma dvema ali skupini, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. |
Slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, upokojen redni profesor ljubljanske Filozofske fakultete, od 1997 član SAZU, pisatelj ter politik Matjaž Kmecl je pustil velike in pomembne sledi pri razširjanju slovenske literature in jezika v tujini s številnimi predavanji po svetu (Benetke, Celovec, Dunaj, Gorica, Melbourne, Moskva, Regensburg, Sydney, Tübingen in drugi) ter poglabljal vednost o slovenski kulturi sploh. Deloval je kot predsednik Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Z referati se je udeleževal jugoslovanskih slavističnih kongresov, kot član Slovenskega protestantskega društva pa je v tujini neštetokrat predstavljal Primoža Trubarja in njegovo ustvarjanje slovenskega jezika. V njegovem obsežnem znanstvenoraziskovalnem opusu so pomembne literarnozgodovinske razprave o sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem, so sporočili iz Književne asociacije Velenika.
Vodilni slovenski slovakist
Andrej Rozman je izredni profesor za slovaško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, literarni zgodovinar, prevajalec in vodilni slovenski slovakist. V zadnjih štirih desetletjih je najzaslužnejši za razvijanje književno-jezikovnih kulturnih stikov med Slovenci in Slovaki. Pri tem velja poudariti Rozmanovo pomembno vlogo pri spoznavanju, uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske literature in jezika na slovaških tleh.
Prevaja in navdušuje študente
Zaslužen je, da lahko Slovaki berejo Franceta Prešerna v sodobnejšem prevodu, Frana Saleškega Finžgarja, Edvarda Kocbeka, Draga Jančarja, Borisa A. Novaka in druge. Pomembno je sodeloval pri mednarodni širitvi fakultetnega prostora na področju slovenistike, zlasti na univerzah v Bratislavi, Pragi in Vilni. V okviru študijskih izmenjav med ljubljansko in bratislavsko filozofsko fakulteto je za slovenščino navdušil vrsto študentov, ki so danes prevajalci, tolmači, učitelji ali založniki. Dvajset let je bil član žirije mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev, piše v utemeljitvi.
Nagrado od leta 2004 na tradicionalnem Herbersteinskem srečanju književnikov oziroma od leta 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju podeljujeta Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija.
Doslej so Pretnarjevo nagrado prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005), Gančo Savov (Bolgarija, 2006), Božena in Emil Tokarz (Poljska, 2007) ter Kari Klemelä (Finska, 2008).
