Slovenija
26 ogledov

Najtoplejše poletje, prave posledice šele prihajajo

Termometer Profimedias
Poročilo ameriške agencije Nasa, ki so ga objavili v ponedeljek, vsebuje podatek, da so bile globalne temperature v letošnjem avgustu najvišje. Svarijo pred posledicami. Te prihajajo tudi v Slovenijo, opozarja klimatologinja z Arsa Mojca Dolinar.

Nasa je na globalnem nivoju temperature začela beležiti že leta 1880; po njihovih podatkih je bil letošnji avgust v zadnjih 136 letih najtoplejši. Običajno je najtoplejši mesec leta julij, tokrat je bil to avgust. Letošnji je bil za 0,98 stopinje Celzija toplejši od povprečja, izmerjenega med letoma 1951 in 1980. Gre torej za podatke za celoten planet; Slovenija v letošnjem juliju ni beležila rekordnih odstopanj.

To, kar je Nasa objavila ta teden, je gotovo neke vrte potrdilo tega, kar klimatologi že ves čas opozarjajo; da se naše podnebje spreminja in da to ne pomeni le višjih temperatur, pač pa spremembe vseh klimatskih vzrorcev.

Posledice neobhodno prihajajo

"To, kar je objavila Nasa, je sprotni monitoring; iz meseca v mesec spremljajo in objavljajo podatke. Kar se v zadnjih letih dogaja na našem planetu je vse potrdilo napovedi klimatologov, da se naš planet nesporno segreva," komentira klimatologinja na Agenciji za okolje RS Mojca Dolinar. Nadaljuje, da bodo posledice ne le tega rekordnega avgusta pač pojava, ki ga klimatologi spremljajo že več let, večplastne.

"Taljenje ledenih pokrovov na kopnem bodo zvišali gladino morij, spremenila se bodo tokovanja, posledično se bodo močno spremenili klimatski vzorci po vsem svetu. En primer je zalivski tok in blaga klima na območju Severozahodne Evrope. Tok bi se zaradi sprememb lahko zaustavil oziroma prej poniknil, prej odšel v globine, kar bi pomenilo prekinjen dotok toplih oceanskih mas na omenjeno območje, kje bi se podnebje tako naverjetneje spremenilo v drugo smer, lokalno bi se ohladilo," pojasnjuje Dolinarjeva.

Neurje, Dolenjske Toplice | Avtor: B & B B & B
Segrevanje, nadaljuje, za nas, za Slovenijo predvsem pomeni, da bodo sledili drugačni padavinski vzorci; pri nas že ugotavljamo, da imamo že zdaj precej več ekstremnih pojavov kar se tiče padavin, neviht, neurij. "Imamo pa tudi več suš, ki so v zadnjem obdobju precej bolj intenzivne in daljše. Doslej smo jih bili vajeni bolj na primorskem koncu, zadnje čase se pojavljajo tudi v ostalih območjih države. Po drugi strani pa višja temperatura pomeni tudi, da lahko zračne mase zadržijo več vlage in sledijo bolj intezivne padavine. Torej, takrat, ko bo deževalo, bo to bolj intenzivno, kar bo prineslo hudourniške poplave."

Manj snega, poplave tudi pozimi

Naše zime bodo vsekakor (še) manj zasnežene. "Neki signali vendarle kažejo, da bo nekoliko več padavin pozimi, torej več, kot smo jih vajeni, vendar zaradi višjih temperatur bodo te padavine v obliki dežja. Predvsem zna biti pri nas težava v tem, da je bila naša klima takorekoč doslej vajena akumilacije padavin v snežni odeji in zato so reke dobivale zalogo vode v pozni pomladi, nekatere še v zgodnjem poletju. Zdaj tega ne bo več. To je drug vzrok za poletne suše. Lahko. Prenosa padavin v sušna obdobja več ne bo."

Klimatologinja omenja tudi poplave, ki jih v zimskem času zdaj nismo bili vajeni. "Tudi če so bile pozimi intenzivne padavine, so se nekako hranile - vsaj v višjih delih - v snežni odeji, zato v tistem času nismo imeli težav s poplavami. Če bodo zdaj te padavine v obliki dežja, to pomeni, da bo ta voda odtekla in poplave se lahko pojavijo tudi pozimi." Poudarja, da je to le eden izmed vzrocev, ki jih za seboj prinese dvig temperature.

Poplavljeno Planinsko polje | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Leta 2050 v Sloveniji 40 stopinj pogost pojav

Vremensko gledano bodo v prihodnosti najbolj opazne spremembe pri temperaturi. "Vsekakor bomo imeli na našem območju poleti kar velike težave z vročinskimi valovi. Intenzivnejši bodo, pričakujemo lahko res višje temperature. Da je šlo živo srebro zdaj do 40 stopinj Celzija, je bilo redko, medtem ko bo leta 2050 to kar pogost pojav, poleg tega bodo obdobja vročinskih valov tudi precej daljša," poudarja Dolinarjeva, ki dodaja, da bo po današnjih predvidevanjih ta vročina bolj suha.

"Po svoje imamo tudi nekoliko sreče, da če že bo dolga vročina, se bo ta vzpostavila takrat, ko bo res suha zračna masa. Če je ta vlažna, se tudi prej prekine, prej pridejo nevihte, ki pa vseeno nekoliko ohladijo ozračje."

PREBERITE TUDI:

Prilagajanja, ki jih odlagamo

Klimatologi na prihajajoče spremembe opozarjajo že več let, v zadnjih njihove napovedi ljudje deloma že občutimo. Ali se tudi prilagajamo na spremembe, ki očitno dejansko prihajajo? Država pripravlja strateški dokument, strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, ki bo zajel vse sektorje. Dokument pripravlja ministrstvo za okolje, usklajuje ga z vsemi ostalimi ministrstvi. To so smernice.

"Mi opažamo, da se tudi v praksi za zdaj prilagajajo tisti, ki se morajo, torej zaradi zakonodaje. Če so denimo kake večje investicije, morajo vsebovati tudi študijo vpliva podnebnih sprememb. Če pa pogledamo splošno, pa je po mojmem mnenju tega zavedanja, da se lahko prilagodimo, zelo malo, ker se vsem zdi, da je to zelo dolgoročno, da se nas trenutno to še ne tiče," pokomentira klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje RS.

Suša | Avtor: Shutterstock Shutterstock


Med drugim spremembe pogosto prizadenejo tudi kmete, ki pa se zelo počasi odzivajo na svarila. Seveda so vsi posegi nujno povezani s stroški. "To je res, vendar po drugi plati pa lahko vzamemo primer odškodnin zaradi škod. Menim, da ta politika nemara ni najbolj vzpodbudna za investicije v smeri prilagajanja podnebnim spremembam, ki pa so, še enkrat, nujno potrebne."

barbara.barbic@zurnal24.si

Komentarjev 9
  • Simon Mb Perkovic 18:40 18.september 2016.

    Ja se pač politikom ... za svet. glavno da imajo za svojo....

  • a04fcc1478065fdf1a95135fefb1e4e18500f9f6 15:19 18.september 2016.

    Kar pa se tiče, koliko je bolj toplo za nekoga, je popolnoma relativno - od človeka do človeka. Moj mož na primer, je bolj vroče sorte, njemu je hitro toplo - že pri 24 mu zna bit vroče v sedečem ...prikaži več delu. No letos se je tudi že v pozno-jesensko oblačil, sredi junija, pa ponavadi hodi zgoraj brez v takem času. Najbolj se vidi mrzlo / mokro / sušno / vroče poletje na pridelku oziroma naravi. Recimo komarji so predlani mrgoleli že maja. Letos jih do avgusta skoraj ni bilo na spregled.

  • a04fcc1478065fdf1a95135fefb1e4e18500f9f6 15:14 18.september 2016.

    Do letos nekaj deset let julija sneg sploh padel ni. Pa ne gre se samo za papriko. Tašča je iz Bele Krajine, pa je že drugo ali celo tretje leto tako mokro poletje, da vse poljščine gnijejo. Dvakrat se obrneš, ...prikaži več, pa so čebula, korenje, česen... gnili. Pa ne bi človek rekel, da jih na mokrem/vlažnem shranjuje.