Kot smo že poročali, so na prvih 21 mestih največjih zaslužkarjev v javni upravi še vedno bele halje oziroma zdravniki. Na prvo mesto novembrske lestvice se je uvrstil zdravnik mariborskega UKC-ja, ki je zaslužil 13.782 evrov bruto.
Zdravniki se izgovarjajo, da gre visoke prejemke pripisati uram dežurstva, ki jih opravijo poleg rednega dela. Pri tem primer: zdravnica Ivanka Bertoncelj z ljubljanske ginekološke klinike, druga na plačni lestvici, je imela novembra skoraj toliko nadur kot opravljenega rednega dela. Rednega dela je bilo za 174 ur, nadur 160. Njena novembrska mesečna plača znaša 11.070 evrov bruto.
Zastopniki pacientovih pravic: Odnos ostaja isti!
Slovenski pacienti se – ko jih sprašujemo o odnosu zdravnikov do njih – ustrašijo javnega izpostavljanja. Strah jih je morebitnih posledic, ko bodo sami bolni in bodo potrebovali zdravniško pomoč. To bolj ali manj potrjujejo tudi zastopniki pacientovih pravic.
Stanka Vauh, koroška zastopnica pacientovih pravic: "Če govoriva o visokih plačah v zdravstvu, ne morem reči, da se je odnos zdravnikov do pacientov kaj bistveno spremenil. Ostaja isti, se ne viša kot plače.“
Imamo zrna in imamo plev!
Zastopniki pacientovih pravic sicer v skupni izjavi opomnijo na kritičnost direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Janeza Remškarja v zvezi z obravnavo primera Bor Nekrep.
Pred sestankom z ministrom in direktorjem direktorata pa vendarle izpostavljajo, da imamo "veliko dobrih zdravnikov, ki zaradi zadnjih odločitev zdravniške zbornice v širši javnosti izgubljajo kredibilnost in ugled, a si še ne upajo javno spregovoriti zaradi močne cehovske solidarnosti".
Vendar primer Nekrep ni edini ...
Patolog novomeške bolnišnice je pred časom po pomoti zamenjal številki opravljenih laboratorijskih analiz tkiv dveh želodcev in s tem zdravega nehote pripisal bolni osebi ter obrnjeno. Zdravi pacientki so urgentno odstranili povsem zdrav želodec.
V ljubljanskem kliničnem centru je 2. julija 2008 med operacijo prsnega koša umrla 14-letna bolnica. Takoj po dogodku so sprožili izredni strokovni nadzor, ki je sicer pokazal, da je bilo v posegu vse narejeno pravilno.
V postojnski porodnišnici je leta 2007 drugi dan po porodu umrla porodnica, ki je pred tem zaman tožila o bolečinah v trebuhu.
V Novem mestu so leta 2004 zaradi – zdaj še vedno domnevno – napačne zdravniške odločitve umrl novorojenček.
Zdravniške spodrsljaje težko dokazati
Na sodišču redkokateri zdravniški spodrsljaj dočaka obsodbo. Glede na to, da se v sodne procese zoper zdravnike nujno vplete tudi izvedenec zdravstvene stroke, torej ravno tako zdravnik, je na mestu vprašanje, če je domneva, da vrana vrani ne izkljuje oči, na mestu.
V prej omenjeni zadevi novomeške porodnišnice so na pristojnem sodišču sicer marca lani izrekli sodbo; dežurnega porodničarja Stanislava Mijajloviča je spoznalo krivega povzročitve smrti iz malomarnosti. Njegovega kolega Milana Pavlina in babico Metko Kovačič pa je oprostilo.
Ker so se stranke pritožile na odločitev sodišča, je zadeva – torej od marca lani – danes še vedno v odločanju na višjem sodišču. To so za Žurnal24 potrdili na novomeškem Okrožnem sodišču.
Po vsem je težko verjeti, da se bo tudi po današnjem sestanku zastopnikov pacientovih pravic z ministrom Miklavčičem in direktorjem direktorata Remškarjem kaj spremenilo.
