Projekt zaposlovanja Romov ni zaživel, ker država ni dala obljubljenega denarja. Na potezi so občine.
Projekt ustavila vlada
Lansko poletje so pripravili odprtje centra v takrat najetih prostorih, ki pa jih niso nikoli začeli uporabljati. "Marko Štrovs z ministrstva za delo je takrat obljubil, da bodo zagotovili začetni kapital, dejstvo pa je, da je vse skupaj ustavil predsednik vlade Janez Janša," trdi Zupet. Sicer pa bi, kot dodaja, ministrstvo omenjeni denar lahko potem črpalo nazaj iz evropskih strukturnih sredstev Equal, ki so tako ostala neporabljena.
Številke:
|
30 tisoč evrov bi Romski zaposlitveni center potreboval za začetek delovanja.
|
"Z začetnim kapitalom bi odprli pisarno in začeli izpeljevati pripravljeni program, pozneje bi se center financiral sam iz socialnih projektov in razpisov," pove Zupet.
Legalna zaposlitev
"Osnovna točka, kjer je pri reševanju romske problematike treba narediti preboj, je legalno zaposlovanje Romov," meni Zupet, ki pravi, da se s temi vprašanji strokovno ukvarja že 12 let."Zaposlitev, ki vključuje tudi sistem nagrajevanja, bi v romsko družino prinesla delo kot vrednoto. In ker je primat vzgoje v družini, samo vključevanje romskih otrok v šolski sistem ni dovolj, saj s tem dobimo le pismene in računsko sposobne barabine," še dodaja Zupet.
Denar zgolj za projekt
Občine plačale, država ne. Nosilec in koordinator razvojnega partnerstva za projekt, na podlagi katerega naj bi zaživel Romski zaposlitveni center, je bila Občina Škocjan. Razvojno partnerstvo je za projekt prejelo okoli 415 tisoč evrov, 75 odstotkov s strani Evropskega socialnega sklada – Pobude skupnosti Equal za Slovenijo, 25 odstotkov pa s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. K ustanovitvi javnega zavoda Romski zaposlitveni center je pristopilo 12 občin in k temu tudi prispevalo svoj delež sredstev, ministrstvo za delo pa kljub dejstvu, da je delež z njihove strani obljubilo, tega ni storilo.