Naša življenjska raven vse nižja

Septembra je bila povprečna plača zaposlenega v Sloveniji 929 evrov neto, leta 2008 ob istem času pa 905 evrov. Plača je torej zrasla povprečno za 2,7 odstotka. V Financah so rast plač primerjali z rastjo cen – za spremljanje gibanja cen so uporabili uradno košarico Informacijskega servisa podatkov slovenske e-uprave. Košarico sestavljajo izdelki, ki jih povprečno gospodinjstvo najpogosteje uporablja in potrebuje (gre za 32 izdelkov, denimo: kruh, meso, krompir, električna energija, kanalščine ...).

Žurnal24 main

Predlani smo lahko kupili več

Cena košarice je bila oktobra 139,96 evra, leto prej ob istem času pa 139,16 evra. Glede na to, da so se plače torej povišale bolj kot cene, bi na hitro lahko sklepali, da je kupna moč Slovencev zrasla. Vendar pa se je v tem času številka zaposlenih zmanjšala z 885.321 na 853.765. Ti zdaj dobivajo nadomestila, bistveno nižja od prejšnjih plač.

Po ugotovitvah so tako vsi zaposleni septembra s povprečno slovensko plačo skupaj kupili 5,59 milijona košaric, leto prej pa 5,68 milijona. Življenjska raven delovno aktivnega prebivalstva je upadla, in sicer predvsem na račun manjšega števila zaposlenih.

Kupujemo več kot pred štirimi leti

Če podatke zadnjega leta primerjamo z enakim obdobjem leta 2005, so ugotovitve še bolj zanimive. Septembra 2005 je bila povprečna slovenska plača 736 evrov, zdaj je torej 26 odstotkov višja. V tem času se je za 37.700 povečalo število zaposlenih. Vsi zaposleni skupaj lahko zdaj s povprečno plačo kupijo za 13,8 odstotka košaric več kot pred štirimi leti.

Zaposleni iz določenih regij pa so si lahko lani privoščili manj košaric kot leto prej. Največji upad je zaznati v zasavski regiji, sledita ji goriška in koroška.

V osrednjeslovenski regiji so se namreč plače zvišale za 2,5 odstotka, število zaposlenih pa se je zmanjšalo le za dober odstotek. Bolj presenetljiv pa je podatek za pomursko regijo. Povprečne plače na tem območju so se povišale za skoraj 7,5 odstotka, število zaposlenih pa zmanjšalo le za dobrih pet odstotkov. Delovna mesta so očitno izgubili predvsem delavci z nižjimi plačami, kot denimo v Muri. Povprečje plač tistih, ki še delajo, pa se je tako opazno popravilo.

Sicer pa je največ zaposlenih izgubilo delovna mesta v podravski regiji, sledita pa ji savinjska in goriška regija.