Ob podpisu pogodbe o občinskem sofinanciraju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je direktorica Claudia Jerina Mestnik napovedala, da naj bi jo v naslednjih dneh podpisala tudi župana Šentjerneja in Žužemberka, a Franc Hudoklin in Franc Škufca pravita, da se to ne bo zgodilo.
“Na tak znesek, kot so nam ga ponudili v podpis, ne bomo nikoli pristali. Zavedamo se, da usluge Knjižnice Mirana Jarca potrebujemo in da jih je treba plačati, a ne za kakršnokoli ceno,” je jasen Hudoklin. Šentjernej, ki je do zdaj za matično knjižnico v Novem mestu prispeval po 90 tisoč evrov na leto, naj bi po novem 118 tisoč evrov, Žužemberk pa namesto dozdajšnjih 43 tisoč nekaj čez 90 tisoč evrov.
Knjižnica je prerazkošna
Glede zakonodaje. Ob podpisu pogodb je Claudia Jerina Mestnik, direktorica Knjižnice Mirana Jarca, dejala, da ima zagotovilo Stojana Pelka, državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, da bosta pogodbo podpisala tudi župana občin Šentjernej in Žužemberk. “Državnemu sekretarju Pelku, ki me je v petek poklical, sem povedal, da sicer ne bežimo od obveznosti, da pa se želimo sestati z vodstvom ministrstva in jim dokazati, da je zakonodaja na tem področju popolnoma neživljenjska,” je povedal Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej.
Očitke, da je v knjižnici Mirana Jarca preveč zaposlenih in da imajo previsoke plače, je Jerina Mestnikova slišala že na občinskih sejah, ko je po osmih dolenjskih občinah predstavljala sofinanciranje v prihodnje. “Dodatnega zaposlovanja pri nas že nekaj let ni, glede na normative pa bi lahko celo rekli, da imamo zaposlenih premalo,” odgovarja.
“To, da imajo preveč zaposlenih, in to v visokih plačilnih razredih, sicer ni krivda direktorice, ampak ministrstva za kulturo, ki je to omogočilo,” meni Hudoklin. “Za plače zaposlenih namenjajo preveč denarja, samo letos se je ta delež stroškov povečal za sto odstotkov,” pristavlja Škufca.
Tudi krajevni knjižnici
Tako v Šentjerneju kot na Dvoru (v Občini Žužemberk)imajo krajevni knjižnici, ki še dodatno bremenita občinski proračun.
“Letos smo v novo krajevno knjižnico v Kulturnem centru Primoža Trubarja veliko vložili, tako v gradnjo kot opremo in nakup knjižničnega gradiva. Plačujemo tudi redno zaposlenega in materialne stroške, kar nas stane od 25 do 30 tisoč evrov na leto, zato želimo, da je ta znesek vštet v ceno, ki naj bi jo plačevali matični knjižnici,” pravi Hudoklin.
V Žužemberku bi sicer pogodbo podpisali, če bi bila pripravljena tako, da bi se znesek povečeval iz leta v leto, v Šentjerneju pa želijo matično knjižnico plačevati po dejanskih stroških, ki nastajajo z obiskom šentjernejskih občanov in ne po številu prebivalcev.
