Stroški neprodaje

672.649 evrov: 246.000 evrov za skrben pregled, 99.600 evrov za cenitev, 204.000 evrov za svetovanje in 123.049 evrov za sejnine.

Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije je vladi predlala, naj ne sprejme niti ponudbe britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT niti islandskega Skiptija.

Delo bo nadaljevala, dokler se državni delež ne proda ali dokler vlada ne sprejme odločitve, da ga ne namerava prodati. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pravi, da so glede prodaje odprte vse možnosti. Izključil ni ne spremembe programa prodaje, ne novega razpisa niti javne ponudbe državljanom. Vizjak trdi, da v tem primeru ne bi prodajali pod borzno ceno in da si težko predstavlja, da bi šli pod standarde iz te ponudbe. Ponudnika sta bila za delnico Telekoma pripravljena odšteti 400 evrov za delnico.

	Neprodaja je negativen signal države tujim vlagateljem. Valter Grilanc, Medvešček Pušnik

Negativni signal
Odpoved prodaje se je takoj odrazila na borzi, saj je cena delnice Telekoma do 11. ure, ko je bilo trgovanje z njo začasno prekinjeno, padla na okoli 300 evrov. Matjaža Bernika iz borznoposredniške hiše Ilirika padec ni presenetil, saj je bilo menda že pred odločitvijo komisije jasno, da do prodaje ne bo prišlo. "Po mojem mnenju privatizacije v kratkem ne moremo pričakovati, zato kratkoročen nakup Telekoma ni smiseln. Približujemo pa se nivojem, ko bo zanimiv kot dolgoročna naložba. Skipti je razkril, da je zanj Telekom vreden 400 evrov. Z nakupi bi še nekoliko počakal, da se trg umiri," pravi Bernik. " Odločitev o neprodaji bo znižala prevzemna pričakovanja še pri delnicah drugih družb, kjer ima država lastniški delež. Posledica tega pa je verjetno upad vrednosti delnic. Še slabše pa je, da je to negativen signal države tujim družbam, ki bi se zanimale za nakupe državnih deležev v slovenskih podjetjih. Tudi ko se namreč država odloči, da bo določeno družbo prodala, ni nujno, da se tega drži. To je močan, beri, negativen signal za tujce," je prepričan Valter Grilanc iz borzne hiše Medvešek Pušnik.

	Pri privabljanju tujih vlagateljev bi se morali zgledovati po primeru novomeškega Revoza. France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete

Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič je odločitev komisije pozdravil. „Nobeden od interesentov ni ponudil ustreznih pogojev za nadaljno rast in razvoj Telekoma,“ je dejal za zurnal24.si in obenem poudaril, da ne nasprotuje iskanju strateškega lastnika, vendar bi ta moral zagotoviti da bo Telekom še naprej rasel in obdržal lastni razvojni oddelek. Na naše vprašanje, ali spodletela privatizacija ne pošilja napačnih signalov drugim tujim vlagateljem, je odgovoril nikalno. Po njegovem mnenju razplet sage o Telekomu ni nič posebnega – nobeden od ponudnikov ni zadostil zahtevanim pogojem, zato je prodaja padla v vodo. Dejal je še, da bi se morali pri privabljanju tujih vlagateljev zgledovati po primeru novomeškega Revoza, kjer je država vlagatelju ponudila zelo ugodne pogoje za poslovanje.

Scenariji
1. Ne zgodi se nič (NAJVERJETNEJE)
Končno odločitev o prodaji mora sprejeti vlada. Prodaji sta že več mesecev nasprotovali vladni stranki SLS in DeSUS. SLS je zahtevala koalicijski vrh, ki ga ni bilo, ni pa izključevala niti izstopa iz koalicije. Neprodajo so pozdravili v NSi.
2. Prodaja prek borze (ŽE PREDVIDENA)
Možnost predvideva julija sprejet program prodaje Telekoma, če ponudbe ne dosežejo minimalne cene. V tem priemru se državni delež proda z javno ponudbo državljanom, Telekom pa se uvrsti na eno od večjih svetovnih borz, piše v njem. Prodaje pod borzno ceno pa ne bo, trdi Vizjak.
3. Nov razpis (MALO VERJETEN)
Vse možnosti so odprte, tudi nov razpis še pred volitvami, je zagotovil minister Vizjak. Pričakuje, da bo odločitev glede nadaljevanja možna kmalu. V mandatu te vlade pa bi bil razpis težko končan. Včerajšnja odločitev se nanaša na razpis, objavljen 31. avgusta.

Privatizacija z dolgo brado
Privatizacijo Telekoma je  že leta 2000 načrtovala vlada premierja Janeza Drnovška, a jo je nato od tega koraka odvrnil globalni padec cen delnic telekomunikacijskih podjetij na vseh svetovnih borzah. Iskanje novega lastnika Telekoma je postalo spet aktualno šele v obdobju po letu 2004, ko je oblast prevzela nova vlada. Slednja je avgusta 2006 napovedala privatizacijo največjega slovenskega telekomunikacijskega podjetja, s katero bi Telekom pridobil strateškega partnerja, ki bi mu omogočil nadaljni razvoj in obdstoj. Oktobra istega leta so bile delnice Telekoma uvrščene na borzo.

Naslednje leto je vlada objavila mednarodni razpis za nakup 49-odstotnega deleža v Telekomu. Prijavilo se je 15 družb, med njimi tudi ena slovenska. V nadaljnjih fazah zbiranja prijav je velika večina družb bodisi zaradi neizpolnjevanja zahtevanih privatizacijskih pogojev bodisi zaradi pomislekov odpadla. Ostala sta samo še islandski Skipti in britansko nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT, ki pa sta slovenski vladi začela očitati, da je izgubila interes za prodajo. Prodaji je večina slovenskih ekonomistov oporekala, češ da je iskanje strateškega partnerjaTelekomu nepotrebno, saj si je po njihovem mnenju družba vsaj za zdaj sama zmožna zagotoviti nadaljnji razvoj. Poleg tega so cene delnic telekomunikacijskih operaterjev precej pod ravnjo izpred osmih let. Očitno je vlada prisluhnila strokovnjakom.