Neplačevanje preživnine: "Preostane mi le še, da ga kazensko ovadim"

Anina (pravo ime je znano uredništvu) zgodba je podobna mnogim drugim. "Avgusta je rekel, da bo lahko plačeval preživnino. Enkrat je nakazal, zdaj pa spet nič," pravi mati dveh šoloobveznih otrok. Z nekdanjim možem sta se razšla pred petimi leti in takrat je bilo dogovorjeno, da bo oče plačeval najnižjo zakonsko določeno preživnino za oba otroka. "Prvo leto je tri mesece čez poletje plačeval, potem pa ne več," pravi Ana, ki se je znašla v težki situaciji. Po devetih mesecih je spet ostala brez službe. Trenutno prejema otroški dodatek, nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje in socialno pomoč, a to niso dohodki, na katere lahko računa v nedogled. 

Nekdanji mož otrokoma dolguje že okrog 6.000 evrov preživnine, čemur je treba prišteti še zamudne obresti. Kljub temu, da je podala predloge za izvršbo, v večini primerov od očeta otrok niso mogli izterjati denarja. "Najprej sem morala dati predloge za izvršbo. Potem je tri leta trajalo, da sem dobila odločbo od preživninskega sklada. Dokazati moraš, da nič ne prejemaš, zadevo urediti na sodišču in predložiti preživninskemu skladu," razlaga postopek, ki ga je morala izpeljati, da otroka dobivata denar iz preživninskega sklada. Za oba dobiva 160 evrov mesečno, kar je manj kot bi ji po dogovoru moral plačevati nekdanji partner.

Razmišlja tudi o tem, da bi očeta otrok kazensko ovadila zaradi neplačevanja preživnine, saj je to edina možnost, ki ji še ostane. V kolikor nekdanji mož ne bi uspel dokazati, da res ne more plačevati preživnine, mu grozi tudi do leto dni zapora.

Profimedias

Kaj pa če je zavezanec tuj državljan? 

Mateja (pravo ime je znano uredništvu) se je znašla v specifični situaciji, saj je njen nekdanji partner Američan. Družina je skupaj živela približno pol leta, nato pa sta se partnerja razšla. Medtem ko ona in otrok živita v Sloveniji, se je otrokov oče vrnil v ZDA. Ob njegovem naslednjem obisku sta skupaj odšla na center za socialno delo, kjer sta podpisala dogovor o znesku, ki naj bi ga oče plačeval. Kljub temu, da je dogovor podpisal, denarja ni nakazoval redno. Včasih tudi več kot leto dni ni bilo nakazila. "Ko pa je nakazal denar, nikoli ni šlo za tak znesek, ki bi pokril vse manjkajoče zneske," pravi Mateja.

Mateja je uvedla postopke proti nekdanjemu partnerju, a se je zadeva zapletla, ker je otrokov oče Američan. Tako otrok ni upravičen do nadomestila preživnine, saj Združene države Amerike niso podpisnice Konvencije Združenih narodov o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini niti nimajo s Slovenijo sklenjenega ustreznega bilateralnega sporazuma. Čeprav zavezanec za preživnino le te ne plačuje, otrok ne prejema nadomestila iz preživninskega sklada.

"Izvršba je v teku, a bom morala kmalu vložiti še eno. Lani je bilo vse skupaj spet na sodišču in je sodnica določila, da mora plačevati višji znesek preživnine, česar pa on seveda ni naredil. Kljub temu pa so mi na centru za socialno delo začeli šteti, kot da ta denar prejemam. Morala sem iti na ministrstvo in urediti goro papirjev. Zdaj je to nekako začasno ustavljeno in bomo videli, kaj se bo iz tega razvilo," pravi Mateja, ki je že rahlo obupana. 

"Veliko je nekega dela, papirologije in obremenitve, kot da si ti nekaj kriv. Občutek imaš, da si nek hudodelec, ki mora nekaj narediti, saj drugače škodiš otroku. Zapleteno, dolgotrajno in mučno," so besede, s katerimi opiše postopke, čez katere je morala in bo še morala. 

iStockphoto

Najprej izvršba, nato kazenska ovadba

Če zavezanec za plačevanje preživnine tega ne počne, lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo. Za reševanje teh zadev je pristojno okrajno sodišče, če ni drugače določeno v zakonu.
Poda pa se lahko tudi kazensko ovadbo. Za sprožitev in uspešno vodenje kazenskega postopka je treba predložiti sodbo ali sklep sodišča oziroma dogovor sklenjen pri centru za socialno delo, podtke o zadnji plačani preživnini in zavezančevem dolgu ter dokeze, da je zaradi tega ogrožen socialni položaj preživninskega upravičenca. Poleg tega pa je treba navesti tudi okoliščine, ki kažejo, da je zavezanec sposoben preživnino plačevati in da se temu izmika.  

Kaznivo dejanje se naznani pri najbližji policijski postaji. Poleg prej navedenih dokazil mora naznanilo vsebovati tudi ime in priimek ter naslov preživninskega zavezanca in ime in priimek ter naslov preživninskega upravičenca oziroma njegovega zakonitega zastopnika.Neplačevanje preživnine lahko naznanita preživninski upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. V tem primeru mora zastopnik upravičenca na a posredovati dokazila, navedena od tretje do pete alineje.

V primerih, ko je zavezanec za plačevanje preživnine tuj državljan, je posredovalni organ v postopkih izterjave ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne ali notarsko overjene dokumente, ki morajo biti prevedeni v jezik države, kjer živi preživninski zavezanec. 

Vse informacije o dokumentih, ki jih je v tem primeru treba priložiti, so navedene na straneh ministrstva, kjer so podane tudi druge informacije, vezane na preživnine. Za informacije so na voljo tudi na preživninskem skladu, kjer je v času uradnih ur (ponedeljek in petek od 9. do 12. ure ter sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure) odprta brezplačna telefonska številka 080 14 14.

dezurni@zurnal24.si