Slovenija
272 ogledov

Ni jasno, kaj morajo učitelji narediti za polno plačo

Učitelj v razredu Profimedias
Ministrstvo za šolstvo ni jasno določilo, kaj morajo opraviti osnovnošolski učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče.

"Imamo ogromno predpisov, a delovna obveznost učiteljev je neurejeno področje, saj predpisi niso dovolj jasni. Ključno vprašanje je, zakaj se je ministrstvo desetletja izogibalo ureditvi teh vprašanj, čeprav je šolstvo sicer hipernormirano," je ob predstavitvi revizije dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. " Ne kritiziramo dela učiteljev, ampak vse ostale akterje, ki niso pravočasno uredili področja," je opozoril in dodal, da bo moralo ministrstvo domačo nalogo zdaj opraviti po ukazu računskega sodišča.

Učitelji bi moral na leto opraviti 44 ur, da bil lahko bil med počitnicami prost. Po šolskem koledarju imajo učitelji okrog 13 dni manj dopusta kot imajo prostih dni, ko to zmnožite z 18 tisoč učitelji, ima to pomembne javnofinančne posledice, je opozoril Vesel.

Vsak teden 21 ur časa za preostalo delo

To se sicer rešuje s tako imenovanim doprinosom ur. Tedenska delovna obveznost učitelja je 40 ur, v to pa je vključena učna obveznost in preostalo delo: priprave na pouk, ocenjevanje izdelkov ter drugo delo, ki pa ga predpisi ne urejajo. Učna obveznost je okrog 22 ur tedensko, učitelj slovenščine jih ima 21, podaljšano bivanje 25. Izven učne obveznosti na teden vsaj 21 ur časa za preostalo delo, ki pa ni definirano.

Ljubljana 23.12.08, racusko sodisce, Tomaz Vesel, Foto: Dejan Mijovic | Avtor: Ljubljana 23.12.08, racusko sodisce, Tomaz Vesel, Foto: Dejan Mijovic Ljubljana 23.12.08, racusko sodisce, Tomaz Vesel, Foto: Dejan Mijovic
"Ovrednotiti bi bilo treba priprave na pouk in ocenjevanje izdelkov. Ni mogoče primerjati izvajanja športne vzgoje z učenjem slovenščine ali matematike. Vprašanje mentorstva ni dobro rešeno, urejanje kabinetov se zelo pogosto navaja kot to dodatno delo, najbrž gre za najbolj urejene prostore v javnem sektorju," je dejal Vesel in namignil, da bi bilo morda treba razmisliti o dvigu učne obveznosti na primer za športno vzgojo. "To vprašanje ni heretično, kot bodo gotovo nekateri poskušali predstaviti," je opozoril.

Da je 45 minut ena ura, je ljudsko izročilo

"Podlaga za tolmačenje, da se 45 minut šolske ure šteje kot ena ura delovne obveznosti, ne obstaja. To je pedagoška boniteta, ki je povzeta v ljudsko izročilo. To bi bilo treba nekam zapisati," je še opozoril Vesel.

Delo na domu res najboljša možnost?

"Če drugi javni uslužbenci delajo na domu, imajo to urejeno, le učitelji tega nimajo urejenega. Ali je delo na domu najbolj optimalna oblika izvajanja pedagoškega dela, v to se nismo spuščali in ni bilo predmet revizije, imamo pa do tega pomisleke. Pomembno vprašanje je, ali imajo učitelji v osnovnih šolah realne prostorske pogoje, da bi opravljali dela, ki jih zdaj doma. Mnoge šole so dobro opremljene. Potem se je treba vprašati, zakaj jih ni možno opraviti tam? Edini pravi odgovor je, da je to mogoče opraviti kje drugje, torej doma, bolj učinkovito," je izpostavil Vesel.

Devet milijonov denarja v zameno za izjave

Čeprav vsa dela sodijo pod delovno obveznost, so za nekatera dela zagotavljali dodaten denar, čeprav ni bilo nobene analize, ki bi pokazala, da jih ni mogoče opraviti v okviru rednega dela. Ministrstvo je dodatno plačevalo na primer za izvajanje nesistemaziranih interesnih dejavnosti ali nadomeščanja zaradi krajših odsotnosti, takih doplačil pa je bilo po 9 milijonov evrov letno. Ministrstvo ni preverjalo porabe tega denarja, ampak je bila dovolj le izjava šol, da so namensko porabile vsaj 95 odstotkov teh sredstev. Tako izjavo so seveda dale vse.

Za isto količino dela različna plača

Računsko sodišče je ocenilo, da sta učitelj z zmanjšano in učitelj s povečano učno obveznostjo v neenakopravnem položaju. Oba morata namreč opraviti 40-urni polni delovni čas, a dobi učitelj z zmanjšano učno obveznostjo manjšo plačo, čeprav mora za polni delovnik opraviti več drugega dela, učitelj s povečano delovno obveznostjo pa prejme dodatek za delovno uspešnost in zaradi tega višjo plačo.

Neverjetna moč ravnatelja

Ministrstvo tudi ni uredilo razporejanja delovnega časa in delovne obveznosti, zato je lahko več kot pol delovnega časa učitelja prepuščena presoji ravnatelja. Nekateri učitelji morajo tako za svojo plačo narediti bistveno več kot drugi, do razlik pa lahko prihaja celo v isti osnovni šoli.

dezurni@zurnal24.si

Revizija je zajela leta 2012, 2013 in 2014.

Čeprav vsa dela sodijo pod delovno obveznost, so za nekatera dela zagotavljali dodaten denar, čeprav ni bilo nobene analize, ki bi pokazala, da tega ni mogoče opraviti v okviru rednega dela.

»Za učno obveznost ni jasno določeno, koliko predstavlja ura učne obveznosti (ki traja 45 oziroma 50 minut) v polnem delovnem času. Za preostalo delo, kot so priprave na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, ki ga zaradi narave ni mogoče oziroma ni primerno vrednotiti v dejanskem obsegu, pa trajanje ni določeno.

Računsko sodišče je ocenilo, da sta učitelj z zmanjšano in učitelj s povečano učno obveznostjo v neenakopravnem položaju. Oba morata namreč opraviti 40-urni polni delovni čas, a dobi učitelj z zmanjšano učno obveznostjo manjšo plačo, čeprav mora za polni delovnik opraviti več drugega dela, učitelj s povečano delovno obveznostjo pa prejme dodatek za delovno uspešnost in zaradi tega višjo plačo.

Neverjetna moč ravnatelja

Ministrstvo tudi ni uredilo razporejanja delovnega časa in delovne obveznosti, zato je lahko več kot pol delovnega časa učitelja prepuščena presoji ravnatelja. Nekateri učitelji morajo tako za svojo plačo narediti bistveno več kot drugi, do razlik pa lahko prihaja celo v isti osnovni šoli.

Predpisi tudi ne urejajo dejstva, da imajo učitelji zaradi počitnic več prostih dni kot dopusta ter kako se vrednotijo priprave na pouk ter popravljanje in ocenjevanje izdelkov. »Ker učitelji opravljajo delovno obveznost tudi na domu, predvsem dela, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrednotiti po dejanskem trajanju (priprave na pouk ter popravljanje in ocenjevanje izdelkov), osnovne šole ne vedo, kako naj opredelijo in upoštevajo ter evidentirajo obseg opravljenega dela na domu, saj ministrstvo ni zagotovilo, da bi bilo trajanje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, v predpisih jasno določeno,« je ugotovilo računsko sodišče.

Ministrstvo ne inšpektorat za šolstvo nista preverjala, ali so bili uresničeni letni delovni načrti in učni načrti.

Komentarjev 8
  • dragec 19:43 21.januar 2016.

    Ne,veliki pleško s svojo disciplinirano gardo

  • Ferluci 14:58 21.januar 2016.

    Kdo? Veliki mislec Cmerar s svojimi cmeralisti?

  • Ferluci 14:54 21.januar 2016.

    In nazadnje ti neki šolniki krojijo usodo države. In veliki mislec je po temeljitem razmisleku ugotovil, da so nepravilnosti zanemarljive, če si nad rajo. Peace, ljubav, bok!