Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je premier Borut Pahor predsednike parlamentarnih strank zaprosil, da predlog zakona preučijo in sporočijo svoje mnenje. Pahor je ob tem poudaril, da je v letu 2005 med parlamentarnimi strankami prišlo do pomembne odločitve, da se "vojne zakone" poskuša obravnavati za okroglo mizo in jih s soglasjem pospremiti v parlamentarno proceduro. "S tem so stranke dosegle, da se ta vprašanja niso izkoriščala za netenje sporov. " Menim, da imamo zdaj v tem mandatu priložnost, da nadgradimo ta prizadevanja in s skupnimi močmi končamo obravnavo tako imenovanih vojnih zakonov s soglasjem oziroma z zelo močno večinsko podporo v državnem zboru," je še poudaril Pahor.
Otroci ne glede na izvor žrtev
V parlamentarnih strankah so danes prejeli predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki
jim ga je posredoval predsednik vlade Borut Pahor. Predlog v strankah večinoma sprejemajo
pozitivno, a ga želijo pred konkretnejšim komentiranjem vsebine še podrobno preučiti. Vodja
poslanske skupine SD
Bojan Kontič glede novele pravi, da se strinja s tem, da dobijo otroci – ne
glede na to, kdo so bili – status žrtev vojnega nasilja. Glede materialne škode pa meni, da če
so nekomu podrli hišo, potem je
"čisto vseeno, katera granata in s katere strani je bila izstreljena na to hišo".
Iz SDS so sporočili, da besedila zakona še niso podrobno proučili in da si želijo, da pri tako pomembnem narodnostnem vprašanju ne bo prišlo do preglasovanja, ampak do čim večjega možnega soglasja. Podporo zakonski noveli so izrazili tudi v Zaresu in poudarili, je ta zakon poseben, ker gre za to, da se izpolni odločba ustavnega sodišča in da se status žrtve dodeli še nekaterim drugim žrtvam, ki so bile doslej izvzete. Upajo, da bo šla stvar čim hitreje naprej.
Tudi v ostalih parlamentarnih strankah se strinjajo z vsemi kategorijami žrtev vojnega nasilja ter upravičencev do odškodnin, ki so navedene v noveli – med njimi ni sodelavcev okupatorja – le v SNS imajo pomisleke. "Nikakor ne moremo pristajati na težnjo, ki se kaže v predlogu, da bi prišlo do izenačitve partizanskega gibanja z okupacijskimi in kolaborantskimi silami, kar je med drugim tudi v nasprotju z zapisanim v preambuli programa Slovenske nacionalne stranke, ki nadaljuje tradicije TIGR-a in NOB," so zapisali v SNS.
