Marjan Bizjan, upokojeni pilot, pravi, da so naši piloti dovolj strenirani in pripravljeni za podobne nesreče, kot se je zgodila na reki Hudson.
Kako komentirate nesrečo na reki Hudson in kateri je prvi ukrep, ki ga mora pilot
upoštevati v okoliščinah, ko se jata ptic zaleti v letalo? Kako se je treba odzvati?
Piloti so za vse primere, ki se dajo rešiti, strenirani. Pri tej nesreči na reki Hudson je najbrž šlo za tolikšno izgubo moči, ker so ptiči poškodovali motorje. Ti reaktivni motorji so narejeni nekako tako, da zdržijo udarec enega ptiča s težo približno štiri kilograme. To se običajno zgodi na enem motorju, brez enega motorja pa letalo lahko nadaljuje let, praktično v vseh fazah leta. Pri tej nesreči pa je šlo za tako poškodbo, da je bil očitno poškodovan več kot en motor. Še dobro, da se je tako končalo in da je imel pilot dovolj čistega prostora za zasilni pristanek. Treba je imeti nekaj sreče, v primeru Hudson pa so storili vse, kar so lahko.
Kaj je večja nevarnost za posadko in potnike letala – če po trku jate ptic letalo pristane na kopnem ali na vodi?
Načeloma je na kopnem več možnosti za preživetje, za pristanek mora biti dovolj velik in raven prostor. Če pa je teren grob, so poškodbe letala velike in lahko pride do iztekanja goriva, požara in podobno. Na razburkanem morju je lahko še bolj usodno kot na ravnem terenu.
Ste vi kdaj imeli kakšno podobno nesrečo?
Imel sem požar na motorju, vendar ni prišlo do večjih nesreč, ampak se je vse lepo izšlo, ker smo bili za to dovolj strenirani. Tudi jaz sem pobral ptico, a sem to opazil šele na pregledu letala, ko se je izkazalo, da imam skrivljene vstopne lopatke, nič pa se ni poznalo na motorju. Poškodba je bila taka, da nismo izgubili skoraj nobene moči. Po posvetovanju s proizvajalcem so nam dovolili vzleteti, ker deformacije niso bile kritične.
Obstaja kakšen ukrep oziroma zaščita pred zaletavanjem ptic v motorje?
Na žalost take zaščite ni. Na letališčih imajo kakšne zvočne programe, ki odganjajo ptice. Je pa zelo nevarno, če gre za veliko jato ptic oziroma če gre za velike ptice.
Ali naše zdajšnje in bodoče pilote dovolj izobražujejo oziroma jih podučijo o tovrstnih nesrečah? So dovolj pripravljeni?
Vsekakor. Izobraževanje je toliko napredovalo, da takšnih nesreč, kot so se dogajale recimo pred 30 leti, ni več. Pri rednem študiju dobijo piloti samo osnove, ki jih je treba nadgrajevati. Vsi piloti grejo skozi cel kup seminarjev, teme se prilagajajo glede na okoliščine, ugotovitve, spoznanja. Dvakrat na leto je treba iti na simulatorske treninge. To je poklic, kjer so piloti podvrženi stalnemu izobraževanju. Nesreče pa so bile in bodo, treba je narediti vse, kar je možno, pri dobrem vodenju in menedžmentu, izobraževanju se lahko nesreče zvedejo na minimalne verjetnosti.
Piloti so za vse primere, ki se dajo rešiti, strenirani. Pri tej nesreči na reki Hudson je najbrž šlo za tolikšno izgubo moči, ker so ptiči poškodovali motorje. Ti reaktivni motorji so narejeni nekako tako, da zdržijo udarec enega ptiča s težo približno štiri kilograme. To se običajno zgodi na enem motorju, brez enega motorja pa letalo lahko nadaljuje let, praktično v vseh fazah leta. Pri tej nesreči pa je šlo za tako poškodbo, da je bil očitno poškodovan več kot en motor. Še dobro, da se je tako končalo in da je imel pilot dovolj čistega prostora za zasilni pristanek. Treba je imeti nekaj sreče, v primeru Hudson pa so storili vse, kar so lahko.
Kaj je večja nevarnost za posadko in potnike letala – če po trku jate ptic letalo pristane na kopnem ali na vodi?
Načeloma je na kopnem več možnosti za preživetje, za pristanek mora biti dovolj velik in raven prostor. Če pa je teren grob, so poškodbe letala velike in lahko pride do iztekanja goriva, požara in podobno. Na razburkanem morju je lahko še bolj usodno kot na ravnem terenu.
|
Ni nobene zaščite, ki bi preprečila nesrečo v primeru, ko se jata ptic
zaleti v letalo. Na letališčih imajo le zvočne programe, ki odganjajo ptice.
Marjan Bizjan, upokojeni pilot |
|
Imel sem požar na motorju, vendar ni prišlo do večjih nesreč, ampak se je vse lepo izšlo, ker smo bili za to dovolj strenirani. Tudi jaz sem pobral ptico, a sem to opazil šele na pregledu letala, ko se je izkazalo, da imam skrivljene vstopne lopatke, nič pa se ni poznalo na motorju. Poškodba je bila taka, da nismo izgubili skoraj nobene moči. Po posvetovanju s proizvajalcem so nam dovolili vzleteti, ker deformacije niso bile kritične.
Obstaja kakšen ukrep oziroma zaščita pred zaletavanjem ptic v motorje?
Na žalost take zaščite ni. Na letališčih imajo kakšne zvočne programe, ki odganjajo ptice. Je pa zelo nevarno, če gre za veliko jato ptic oziroma če gre za velike ptice.
Ali naše zdajšnje in bodoče pilote dovolj izobražujejo oziroma jih podučijo o tovrstnih nesrečah? So dovolj pripravljeni?
Vsekakor. Izobraževanje je toliko napredovalo, da takšnih nesreč, kot so se dogajale recimo pred 30 leti, ni več. Pri rednem študiju dobijo piloti samo osnove, ki jih je treba nadgrajevati. Vsi piloti grejo skozi cel kup seminarjev, teme se prilagajajo glede na okoliščine, ugotovitve, spoznanja. Dvakrat na leto je treba iti na simulatorske treninge. To je poklic, kjer so piloti podvrženi stalnemu izobraževanju. Nesreče pa so bile in bodo, treba je narediti vse, kar je možno, pri dobrem vodenju in menedžmentu, izobraževanju se lahko nesreče zvedejo na minimalne verjetnosti.
