Ničla, tudi če bi delali vse praznike

Spomnimo, ena od idej boja proti krizi je ukinitev 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni.

En dan, 35 milijonov BDP

“Podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča oziroma zmanjša BDP za 0,1 odstotne točke, kar je 35 milijonov evrov,” so pojasnili na statističnem uradu.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je izračunal, da bo padec BDP letos 0,9-odstoten. Če bi delali na 2. maj, bi bil padec torej 0,8-odstoten. Tudi če bi do konca leta ukinili vse praznike, ki še ostanejo, bi prišli le na ničlo, rasti BDP pa ne bi bilo (pri tem smo predpostavili, da zakonodaje do velikonočnega ponedeljka, ki je že čez dober teden, ni mogoče spremeniti).

Na statističnem uradu so sicer opozorili, da vpliv delovnega dne velja le ob predpostavki, da so vsi preostali pogoji, ki določajo rast BDP, enaki v obeh letih. “Letošnja gospodarska rast bi bila lahko zaradi štirih dela prostih dni več kot lani za 0,4 odstotne točke manjša kot lanska,” so razložili. Letos je namreč zaradi praznikov kar 12 prostih dni, lani jih je bilo osem.

En dan več doma, rast v nebo

Na statističnem uradu so še opozorili, da bo razlika v rasti BDP odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, ne samo od števila delovnih dni.

Ob tem velja spomniti, da smo leta 2007 kljub 13 prostim dnem zaradi praznikov, torej še enemu več kot letos, pridelali 6,9-odstotno gospodarsko rast.

“Iskali smo praznike, s katerimi izstopamo”

Produktivnost. “Dejstvo je, da sta v Sloveniji gospodarstvo in konkurenčnost s prazniki pa tudi dopustom zelo obremenjena,” pravijo na ministrstvu za delo. Na vprašanje, kakšna bi bila produktivnost 2. januarja, če bi ukinili prost dan, pa odgovarjajo: “Taka kot 3. januarja.”

15. avgust ostaja praznik. “Mi smo dali predloge, kjer izstopamo. Drugega maja nihče v Evropi ne praznuje praznika dela, 15. avgust pa praznujejo številne države. Tudi 2. januar je velika eksotika,” pa odgovarjajo na vprašanje, zakaj ne bi raje ukinili katerega drugega praznika.