Prejšnjo nedeljo se je iztekel triletni rok, ki ga je določil zakon o javno-zasebnem partnerstvu, v katerem bi morale lokalne skupnosti za izvajanje gospodarskih javnih služb (kjer to izvajajo javna podjetja, v katerih je tudi zasebni lastnik, pa čeprav zgolj z eno delnico) izvesti javni razpis in skleniti koncesijsko pogodbo. Mariborska občina do roka, ki se je iztekel 7. marca, tega ni storila, zato Nigrad, javno komunalno podjetje nima več zakonite podlage za izvajanje in zaračunavanje svojih storitev.
Plačilo. Pravniki so si edini, da je opravljeno storitev treba plačati, pa čeprav izvajalec storitve sploh več ne bi smel izvajati. To stališče je zavzelo tudi ministrstvo za finance. S tem se strinja Aleksij Možina, čeprav vidi nevarnost: “Če vam bo recimo Nigrad poslal račun, lahko občani ugovarjajo, da niso zakoniti izvajalci. Zakon pravi, da po 7. marcu niso več zakoniti izvajalec javnih služb. Dvomim pa, da bi bili občani v tožbi uspešni.” Poslanec Čepič pa meni, da ljudem ni treba plačati storitve nekomu, ki je ne bi smel izvajati.
"Z razpisom nižje cene"
Po besedah državnozborskega poslanca Bogdana Čepiča (SD) je v Sloveniji pet ali šest komunalnih podjetij, katerih položaja občine niso uredile: "Z javnim razpisom se bodo cene, ki jih plačujejo občani, preverile na trgu. V Mariboru so namreč previsoke, odvoz smeti je vsekakor predrag. Če se Nigrad boji javnega razpisa in konkurence, je to zato, ker ve, da je njegova cena previsoka."
Cene uravnava država
Aleksij Možina, pravnik in avtor zgoraj omenjenega zakona, Čepičev argument jasno zavrača: "Cene storitev se ne oblikujejo na podlagi razpisa, saj jih natančno uravnava država." Ta je avgusta lani res na župane in občinske svetnike prenesla odločanje o cenah komunalnih storitev, a morajo pri tem upoštevati določbe pravilnika o metodologiji za oblikovanje komunalnih storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cene se ne bodo znižale, še več, zaradi omenjenega pravilnika se bodo bistveno povišale, pravi Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete: "S tem pravilnikom so občine zavezane, da morajo cene uskladiti z ekonomskimi. Ker se te zadnjih 13 let niso bistveno dvigovale, pomeni to dvig cen za od 70 pa tudi do 300 odstotkov." Občine morajo svoje predpise z določbami tega pravilnika uskladiti najpozneje do 31. decembra.
Občina Krško orala ledino
Koliko občin ni uredilo problema z javnimi komunalnimi podjetji, ni najbolj jasno. Na Komunalni zbornici Slovenije pri GZS nam v petek niso odgovorili, ministrstvo za finance takšnega seznama nima; smo pa pridobili seznam, ki naj bi ga pripravila omenjena zbornica – na njem je 60 občin. A ena je zapisana dvakrat in vsaj dve na seznam ne spadata, to sta občini Ormož in Krško. "Gre za zahtevno področje, a zakoni so zato, da se jih spoštuje. Izvedli smo javni razpis in lani podpisali koncesijsko pogodbo s podjetjem, ki je pri nas doslej opravljalo te storitve," pojasnjuje Melita Čopar, direktorica uprave Občine Krško.
