Premierka Alenka Bratušek se je strinjala, da so upokojenci sicer prispevali k reševanju krize, vendar pa se pokojnine, kot je poudarila, nominalno niso zniževale, kot so se plače v javnem sektorju. Kljub temu ni želela špekulirati glede morebitnega znižanja pokojnin, saj bodo o tem po njenih besedah govorili v prihodnosti.
Med ukrepi za spodbujanje gospodarstva bo vlada, kot je izpostavila, v okviru SID banke okrepila bančne sheme za pomoč malim in srednjim podjetjem, s tem pa bodo zagotovili likvidnostna sredstva za njihovo poslovanje. Na vprašanje, kdaj bo to vlada storila, pa je zagotovila, da zelo kmalu.
Slabe terjatve bank bodo, kot je zagotovila, na družbo za upravljanje terjatev bank prenesene konec meseca ali pa najkasneje v začetku prihodnjega. Ker velik del paket prenosa predstavljajo tudi zasežena stanovanja, Bratuškova upa, da bo to pripomoglo k stabilizaciji razmer na trgu nepremičnin.
"Načrtovana prodaja državnega premoženja mora biti popolnoma transparentna, mislim pa, da bomo morali najti tujega izvajalca prodaj, ki ima že primerljive izkušnje," je ocenila premierka. Poudarila je, da pri tem ne bo šlo za razprodajo, temveč bodo poiskali strateške partnerje, ki bodo poskrbeli za razvoj podjetij. "Kot država še nismo tako na koncu, da bi se morali razprodajati," je poudarila.
Prav tako želi vlada po njenih besedah sprejeti zakonski ukrep, s katerim bi podjetja, ki bi zaposlovala mlade, za določen čas oprostili plačevanja prispevkov. Premierka je pojasnila, da so v vladi govorili tudi o možnosti, da bi del ljudi, ki so sedaj brezposelni, usmerili v javna dela. Pri tem pa bo, kot je opozorila, poudarek na dveh ranljivih skupinah, to je na starejših in mladih.
Bratuškova je napovedala, da bo šla vlada še enkrat v proceduro sprejemanja zakona o preprečevanju dela na črno, ko je bil na referendumu pred dvema letoma že zavrnjen, vendar pa ne nujno s popolnoma enakim predlogom.
Na vprašanje, ali je vlada Evropski komisiji res obljubila, da Slovenija ne bo usklajevala socialnih transferjev, je dejala, da so naredili projekcije, v katerih ni predvidenega usklajevanja določenih kategorij odhodkov, tudi socialnih transferjev.
Vlada sicer zaenkrat po njenih zagotovilih še ne razmišlja o uvedbi "cerkvenega davka", bodo pa ob uvedbi davka na nepremičnine obdavčili tudi tiste, ki so v lasti Cerkve.
Spremembe si po njenih besedah morda lahko obetamo tudi na področju javnih naročil, saj vlada razmišlja o spremembah obstoječega zakona. "Morda bi bilo prav, da bi, ko dobimo nabor treh ustreznih ponudnikov, še vedno izvedli nek način pogajanj. V tem segmentu je res še nekaj manevrskega prostora," je pojasnila.
Spregovorila je tudi o morebitnem zmanjševanju števila občin in poudarila, da meja 5000 prebivalcev na občino že obstaja, vendar pa so se doslej vedno "našle neke izjeme". V primeru, da bi glede na ta kriterij združevali manjše občine, bi njihovo število po ocenah Bratuškove lahko prepolovili, z 212 na 110 občin.
ajej lenča, ejga pa zakaj mislite da je EU rekla da nas bo spremljala in zakaj vztraja da razprodamo državno lastnino ?ssZato da politika ne bo več mogla nastavljat ljudi v ključna podjetja in tako obdržat MOČ čeprav ni v… ...prikaži več večini, tako pa NLB vake dva meseca zastoka da rabi novih 200-300 mio evrov in življenje se avtomatsko podraži, zakaj bi mogli mi plačevat nekaj kar so pokradli ? Naj se lepo pobere tistim ki so krivi, se jih obsodi zneskom primerno, na vsakih 10 povprečnih plač eno leto zapora, potem pa bomo vidl če bo morda narod moral še kaj doplačat, tkole na mufte pa se ne bomo več mogli dolgo it, ker nas bo EU zbremzala, v bistvu nas bodo vsi, bonitetne ocene padajo in še bodo, te pa kr sanjajo, kako se je treba pogajat z javnim sektorjem, a ostali nismo vežni al kaj ?
Res je da za krizo in brezposelnost ni VSE kriva slovenska politika, vendar so tudi druge evropske države izpostavljene dalnjovzhodni konkurenci, pa kljub temu niso vse države zapadle v take težave kot smo mi in druge južno evropske države. Torej… ...prikaži več bi lahko rekli, da polovico krivde le lahko obdolžimo politike (v preteklih 20 letih) v sloveniji. Drugo polovico krivde (mogoče celo več) lahko naprtimo napačni politiki v EU-ju, predvsem zaradi prevelike liberalizacije evropskega trga za svetovno konkurenco, predvsem tisto iz daljnega vzhoda in njihovo izkoriščano delovno silo s strani lastnikov kapitala.