Christiane Felscerinow iz Berlina, najbolj poznana nemška odvisnica, glasbenica, igralka in glavna junakinja knjige Mi otroci s postaje ZOO bo oktobra izdala avtobiografijo Christiane F. - Moje drugo življenje.
Odrasla je v četrti v Berlinu, kjer je bilo veliko betona in malo svetlobe. Njeni starši so se ločili. Oče jo je pretepal. Začela je zahajati v družbo, ki se je zadrževala v bližini železniške postaje in živalskega vrta. Navadila se je na heroin. Ukvarjala se je s prostitucijo. Poskušala se je izvleči iz odvisnosti, a ji ni uspelo.
Leta 1978 so jo odkrili reporterji Sterna, ko se je v enem od primerov pojavila na sodišču. Nastala je knjiga Mi otroci s postaje Zoo, po kateri je bil posnet tudi film. Takrat je imela 18 let in je s prodajo knjige zaslužila 200 tisoč evrov. Po poročanju nemških medijev še danes dobiva okoli 20 tisoč evrov na leto, saj se je njena zgodba prodajala v milijonih. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je Christiane dajala intervjuje, igrala v filmih in nastopala na festivalih.
Dvakrat je prekinila nosečnost, potem pa 1996 leta rodila sina. Očeta otroka je spoznala na odvajanju od odvisnosti. Leta 2008 je želela s sinom in partnerjem oditi na Nizozemsko. Ko je to izvedela socialna služba, so ji odvzeli otroka. Ona ga je nato ugrabila in pobegnila z njim v Amsterdam. Mediji so poročali, da ne skrbi za otroka, da pije alkohol in spet jemlje heroin. Konec junija 2008 se je vrnila v Nemčijo in otroka predala oblastem. Leta 2010 so ji odvzeli starševske pravice.
"Ne bi bila živa, če bi se drogirala tako, kot so trdili"
"Bila sem prepričana, da se mi bo življenje obrnilo na bolje, potem ko sem rodila otroka," je nedavno za medije povedala Christiane. "Mnogi so mi rekli, da ne bom dočakala 40 let, danes sem stara 51. Če bi se toliko drogirala, kot so trdili, ne bi bila več živa," je dejala.
Pred tremi leti se je odločila, da bo napisala avtobiografijo. Na vprašanje zakaj, pravi, da ljudi zanima, kakšno je bilo njeno življenje.
Zanimivo, kajti ta knjiga (in kasneje tudi film), sta tudi name imela isti ucinek. Knjigo sem prebrala pri 11ih letih, film pa si ogledala eno leto kasneje. In sta me, tako knjiga kot kasneje tudi film, tako zafrustrirala in prikazala… ...prikaži več grdo stran drog, da mi nikoli, ampak res nikoli, ni niti na kraj pameti padlo, da bi kdaj probala drogo, niti za hec.
Knjigo Mi otroci s postaje Zoo sem dobil v osnovni šoli za nagrado za najboljši uspeh v razredu. Prebral sem jo na mah in me je dovolj zgodaj razsvetlila, da je to prepovedan teritorij. Žal sem kasneje videl reprizo knjige… ...prikaži več v živo pri neki punci njenih let in to pri nas. Zato se mi še danes gabi ljubljanski župan in premjejka, ki s kraljem narkomafije v častni loži gledata fuzbal, župan mu prodaja lokale, če je v priporu pa vsaj njegovi ženi, med tem ko narkomane za gram ali dva droge za leta trpajo v zapore. Gnus od države....