Nov zakon v 7. členu ukinja dodatek za vdovske pokojnine

Kampanja pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, ki so ga s podpisi volivcev zahtevali v SDS, že poteka. Čas za prepričevanje volivcev je do 9. maja do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Glasovanje bo 11. maja.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?

Kaj prinaša nov zakon v nasprotju s starim?

Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke sicer obstajajo že od leta 1974. Nov zakon bi nadomestil veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 ugotovilo, da je pomanjkljiv, saj nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin. Če bo referendum uspel, bo v veljavi ostal zakon iz leta 1974.

To so razlike, ki jih nov zakon prinaša v nasprotju s starim:

1. Po starem zakonu se izjemne pokojnine dodeljujejo pod manj natančnimi kriteriji, kot jih določa novi zakon. Doslej so lahko pravico do višje pokojnine pridobili posamezniki, ki so imeli "posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali drugih dejavnosti", dodelitev pokojnine pa je bila odvisna od odločitev Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, ki je odločal na predlog pristojnega upravnega organa.
   
   Nov zakon uvaja jasne kriterije za dodeljevanje pokojnin. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Med temi nagradami je več kot deset takšnih, ki nagrajuje življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus. Postopek podeljevanja dodatka pod jasnimi kriteriji bi po novem zakonu vodilo Ministrstvo za kulturo.

2. V starem zakonu tudi ni bilo natančno določenih meril ali jasnih kriterijev, po katerih bi se določalo, v kakšni višini pripada višja pokojnina zaradi posebnih zaslug. Zakon je zgolj določal, da se lahko posameznikom, ki so izkazali izjemne dosežke na področju znanosti, umetnosti, kulture ali drugih dejavnosti, prizna pokojnina v višjem znesku, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih, vendar ni smela preseči najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Odločitev o višini dodatka k pokojnini je torej bila prepuščena presoji pristojnih organov.

3. Dodatek k pokojnini bi po novem zakonu znašal 100 ali 50 odstotkov razlike med pokojnino upravičenca in najvišjo pokojnino v državi. Do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini do višine najvišje pokojnine so v skladu z novim zakonom upravičeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki so upravičeni do 50-odstotnega dodatka. Tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, po novi zakonodaji ne bodo upravičeni do dodatka. 

4. Tudi družinski člani prejemnika izjemne pokojnine so lahko po starem zakonu prejemali višjo družinsko pokojnino, če so izpolnjevali pogoje. Te sicer zdaj prejema tretjina vseh prejemnikov dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke.
   Nov zakon pa v 7. členu ukinja vdovske pokojnine: "Pravica do dodatka preneha s smrtjo upravičenca in je ni mogoče prenesti na osebe, ki so upravičene do vdovske ali družinske pokojnine po upravičencu." 

5. Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke so bili po starem zakonu izplačani iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja: "Pokojnine, priznane in odmerjene po tem zakonu, izplačuje skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja."
   
   Po novem bi jih izplačevali iz državnega proračuna in ne iz pokojninskega sistema: "Sredstva za izplačevanje dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna, v skladu z zakonom, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja." To pomeni, da formalno več ne bi bila del pokojninskega sistema.

6. V starem zakonu ni bilo zabeležena nobena izključitev prejemnikov. 
   
   Po novem zakonu osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za hujša kazniva dejanja, niso več upravičene do dodatka.

Zavrnitveni kvorum

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo na glasovanju 11. maja dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Kvorum je torej odvisen od števila volilnih upravičencev.

Po trenutnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je teh 1.693.355, kar pomeni, da kvorum za zavrnitev zakona za zdaj znaša 338.671 glasov. Točno število pa bo ministrstvo še ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja.

Za pobudnike referenduma dodatek privilegij za elito

Pobudniki referenduma – največja opozicijska stranka SDS – zakonu nasprotuje, saj menijo, da ta ne prinaša jasno določenih meril, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali ter da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.

Sredstva, ki jih bo država namenila za dodatke, bi morali po mnenju SDS porabiti za dvig pokojnin vseh upokojencev ali za izboljšanje socialne varnosti tistih, ki živijo na robu revščine. Vladi pod vodstvom premierja Roberta Goloba tudi očitajo, da je zakon sprejela brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic. Po mnenju SDS tako pri referendumu ne gre zgolj za nasprotovanje zakonu, ampak tudi za možnost, da ljudje sami povedo ali podpirajo takšno porabo javnega denarja. Zakonu nasprotuje tudi opozicijska NSi.

Za podpornike zakona referendum napad na kulturo

Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, ministrstvo za kulturo in vlada pa poudarjajo, da novi zakon po več desetletjih odpravlja netransparentnost podeljevanja izjemnih pokojnin in zastajanje prošenj ter prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev. Zagotavljajo, da bodo postopki za priznavanje in odmero dodatka k pokojninam z novim zakonom jasno določeni, kar bo omogočilo tudi enakopravno obravnavo prošenj. Predlagateljem referenduma pa očitajo manipuliranje volivcev ter napad na kulturo in umetnike.

Zakon podpirajo v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, Levica in SD. "Ta referendum je krivičen, škodljiv in sovražen do posameznikov. Ta referendum se dotika zakona, po katerem bi največ štirje posamezniki – ne več, štirje na leto – prišli do tako imenovanih izrednih pokojnin za izredne dosežke. Štirje zaslužni umetniki z imenom in priimkom bi lahko prišli do izrednih pokojnin," je v pogovoru za RTV Slovenija dejal predsednik vlade Robert Golob in poudaril, da je te pokojnine delila tudi Janševa vlada ter da novi zakon le uvaja jasne kriterije. 

Golob je sicer volivce pozval, naj ne hodijo na referendum, saj očitno pričakuje, da je najenostavnejša pot do zmage, če ne bo dosežen kvorum. 

dezurni@styria-media.si