Predlagatelj zakona ni pripravil nobene analize ocen tveganja za zasebnost, kot tudi še nikoli prej pri kakšnem drugem zakonu, ki je posegel v temeljno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, trdi Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka.
|
V zadnjem času se vse prevečkrat z izgovorom, da gre za odpravo administrativnih ovir, sledi doseganju hitrih ciljev, na dolgoročne posledice pa se ne pomisli. Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka |
|
Sprto z ustavo
Po novem naj bi bili tako na osebni izkaznici vsi trije enoznačni identifikatorji (EMŠO,
davčna številka in številka zdravstvenega zavarovanja), kar je po njenih besedah edinstveni primer
v Evropi. Iz zakona pa ni razvidno, katere številke bodo vidne na sami kartici. Podatki, ki naj bi
se shranili na kartici, bodo določeni v podzakonskih aktih, kar pa po mnenju Pirčeve ni v skladu z
ustavo.
Pirc Musarjevo moti tudi dejstvo, da naj bi bila na kartici vidna številka zdravstvenega zavarovanja. Trditve ministrstva, da bi s tem lahko dostopali v sistem, če se čip na kartici pokvari, je zavrnila z dejstvom, da bi se v sistem lahko dostopalo tudi prek imena ali rojstnega datuma.
Pirc Musarjevo skrbi "hitenje in premalo domišljene rešitve ter odsotnost resne analize učinkov na zasebnost. Na dolgi rok lahko takšni projekti posameznikom resnično prinašajo ugodnosti, a le takrat, ko bodo izvajalci podrobno poskrbeli tudi za ustrezno raven varstva osebnih podatkov".
