Nove uzde za referendume

Parlamentarna komisija je včeraj z dvotretjinsko večino podprla spremembe referendumske ureditve v ustavi. V Pozitivni Sloveniji so se glasovanja vzdržali.

V PS namreč kljub strokovno pripravljenemu predlogu dvomijo o tem, da je v tem trenutku pravi čas za spreminjanje ustave. "Ali smo sposobni ljudem razložiti tako zapleteno tematiko in jim pravzaprav povedati, da predlagane rešitve povečujejo legitimnost referenduma?" se je spraševala Maša Kociper (PS). V času zasedanja so pred parlamentom potekali protesti, protestniki pa so nasprotovali uvedbi zavrnitvenega kvoruma.

Mihael Prevc (SLS) je tako že opozoril, da spremembe ne omejujejo neposredne demokracije, ampak se referendumska pobuda pravzaprav vrača v roke volilcem. Predlog namreč predvideva, da bi lahko po novem referendum zahtevalo le še 40 tisoč volilcev, poslanci pa ne več. Uvedle bi se tudi vsebinske omejitve. Tako referenduma ne bi bilo več mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za obrambo države, varnosti ali odpravo posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakonih o davkih, carinah in drugih obveznostih države ter proračunu, pa tudi o zakonih, ki odpravljajo neustavnosti na področju človekovih pravic. Uveden bi bil zavrnitveni kvorum: to pomeni, da bi bil referendum uspešen, če bi proti zakonu glasovala večina in hkrati vsaj 25 odstotkov vseh volilcev.

Spremembe mora najprej z dvotretjinsko večino podpreti državni zbor (DZ), nato pa bo ustavna komisija pripravila končno besedilo ustavnega zakona. Predsednik DZ Gregor Virant je za STA povedal, da bi lahko bile spremembe ustave sprejete februarja.