V novem šolskem letu se bodo tuji jezik učili vsi drugošolci slovenskih osnovnih šol. Uvajanje tujega jezika v drugem razredu se je začelo leta 2014/15, takrat na 62 osnovnih šolah. Učenci v prvem krogu uvajanja bodo letos obiskovali četrrti razred osnovne šole in se bodo tuji jezik, torej angleščino ali nemščino, učili po posodobljenem učnem načrtu.
Izbirni predmet v prvem razredu
V prvem razredu, tako kot lani, tuji jezik ostaja izbirni predmet. Lani se ga je učilo 86 odstotkov prvošolcev, večina angleščino, trije odstotki pa nemščino. 14 odstotkov pa se bo tako s tujim jezikom letos prvič srečalo v drugem razredu. Ravno zaradi zgodnejšega učenja tujega jezika je interes za tuji jezik kot izbirni predmet v prvem razredu velik. V novem šolskem letu je po podatkih ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport (MIZŠ) še večji.
Projekt obvezni drugi tuji jezik pokopan
Čeprav na Zavodu za šolstvo ugotavljajo, da je bila uvedba drugega tujega jezika - poskusno so ga začeli izvajati v šolskem letu 2008/09 - uspešna, se je poskusni projekt v lanskem šolskem letu, ko je devetletko zaključila zadnja generacija učencev, ki so sodelovali v poskusu, zaključil. Trenutna zakonodaja uvedbe drugega tujega jezika kot obveznega predmeta ne predvideva, vnovič pa je glede tujih jezikov v teku javna razprava, ki je odprta do 15. oktobra
Drugi tuji jezik le kot izbirni predmet
Tako bo tudi v tem šolskem letu na slovenskih šolah obvezen le en tuji jezik, drugi tuji jezik ostaja izbirni predmet v 4., 5, 7. in 8. razredu ter po novem tudi v 6. in 9. razredu. Učenci zadnje triade lahko drugi tuji jezik izberejo tudi kot obvezni izbirni predmet. Podatki kažejo, da zanimanje za tuji jezik kot izbirni predmet ni veliko, lani ga je izbralo manj kot 20 odstotkov učencev. Učenci, ki tuji jezik kot obvezni izbirni predmet izberejo v sedmem razredu, ga pogosto v naslednjem razredu opustijo.
Za ocene, vendar ne za vpis v srednjo šolo
Obvezni izbirni predmeti in neobvezni izbirni predmeti
Slovenske osnovne šole učencem ponujajo kar 84 različnih izbirnih predmetov.
"Neobvezni izbirni predmeti (NIP) dopolnjujejo ponudbo obveznega programa, s čimer prispevajo k razvijanju določenih znanj in spretnosti, npr. razvijajo zmožnost sporazumevanja v večjezičnih okoljih, razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, logično razmišljanje, spoznavajo temelje računalništva; pridobivajo določena praktična znanja, spoznajo načine za kakovostno preživljanje prostega časa, razvijajo socialne vrednote … Ta znanja in spretnosti bodo posameznim učencem v pomoč pri izbiri nadaljnjega izobraževanja ter izbiri poklicne poti," pravi direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj.
Zaradi številnih dodatnih obveznosti pa šole iz leta v leto izvajajo manj interesnih dejavnosti. "NIP ne nadomeščajo interesnih dejavnosti, saj imajo predpisani učni načrt, opredeljene standarde znanja in so evidentirani v dokumentaciji za sporočanje napredka učenca.Interesne dejavnosti pa predpisanih dokumentov nimajo in so namenjeni zgolj odkrivanju in razvoju učenčevih interesov," pravi Logaj.
Ni prav kar delajo v našem šolstvu, a kar so sklenili na Finskem pa spet ni dobro. Menda naj bi se v prvem razredu pri njih učili samo velike tiskane črke in tipkanja na tipkovnice. Ker danes je to najbolj… ...prikaži več "in". Dajte, no, zdrava logika je, da se mora vsak naučiti pisati in brati, to je osnova za naprej. Ne pa, da imaš srednješolca, ki ne ve, da ima EMŠO 13 številk, pa še kaj bi se našlo ...
Tako je to, če bedaki delajo plane za šolarje. To za mene ni nobeno šolstvo, ker se skoz nekaj spreminja in skoz na slabše. 1 x tuj jezik v 5. razredu, drugič v 2. razredu, potem v 1. razredu, potem… ...prikaži več je obvezno in potem ni obvezno. Jebelacesta! Dajte se že 1 x odločit, kaj pa kako. Otroke učite stvari, ki jim bodo v življenju "nucale", ne pa, da delate na njih poskuse ko na nekih poskusnih kuncih. Beda!
Slovensko šolstvo čist nič ne napreduje; čist nč se ne prilagaja novim časom. Pol se pa čudijo zakaj je šolarjem tako težko. Šolanje mora biti v skladu z časom v katerem se živi. Edino tako se lahko motivira šolarje. Na… ...prikaži večNa Finskem pridno razvijajo nove modele šolanja ki že kažejo izvrstne rezultate. V Sloveniji je pa edino kar naredijo to da včasih en predmet dodajo včasih enga odvzamejo. Krneki. Isto k če ne bi nč naredil.