”Očitno nikjer več nismo varni,” se ljudstvo dvigne vsakič, ko nekomu umorijo soseda ali sosesko napadejo z bombo. Češ da se kriminal širi iz zahodnega sveta in da se mladostniki zgledujejo po agresivcih iz ameriških filmov, kjer se za dosego egocentričnih ciljev ne le pretepajo, temveč tudi streljajo in mečejo bombe celo v vojaških oporiščih in na univerzah. Če s streli medsebojno in s profesorji obračunavajo tudi nemški ter celo sosednji madžarski študenti, slovenski zaenkrat domnevne fakultetne sovražnike napadajo le z noži.
Kriza
Vladajoči pa mirijo vladne, da gre le za krizo vrednot. Ampak ali ta kriza družbe ne načenja že, ko množica mladostnikov dopoldneve namesto v šoli ali službi preživlja v sodni dvorani, kjer vrstnikoma sodijo za bombni napad? Njun greh pa odkrito ali šepetaje podpirajo. Tako zelo, da jih občasno celo sodnica opozori, naj sodišče raje zapustijo, če jih sojenje dolgočasi. Čeprav ve, da se bo zunaj marsikdo zgledoval po njiju in že tako bogato kriminalno kartoteko še obogatil.
Še pred nekaj leti so vklenjenega srednješolca na preizkus znanja v šolo pripeljali pazniki, ki so nadzorovali njegovo prestajanje kazni zaradi prvih ropov v zdaj že bogati kriminalni karieri, ki ji preti celo iskanje z mednarodno tiralico. Nedavno pa so iz osnovne šole izključili že četrtošolca zaradi neprimernega vedenja in agresivnega izživljanja nad učitelji in sošolci.
Dilema: ali bo moj otrok pesti ali celo nož vrstnika občutil že v vrtcu ali v prvem razredu osnovne šole?
