Slovenija
13 ogledov

"Obetajo se nam vročinski valovi, poplave, nove bolezni"

Vročina Shutterstock
"Na vse te vplive podnebnih sprememb smo absolutno premalo pripravljeni," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Na Bledu se je danes začelo srečanje več kot 300 vodilnih znanstvenikov s področja podnebnih sprememb, ki pripravljajo poročilo o njihovih posledicah za družbo in gospodarstvo. "Ne ukvarjamo se z vzroki za podnebne spremembe, temveč predvsem z njihovimi vplivi, denimo na turizem in gospodarstvo, ter prilagajanjem nanje, torej kako te vplive čim bolj omiliti," pravi Kajfež Bogatajeva, ena od slovenskih predstavnic na konferenci.

"Jaz delam na evropskem poglavju in eden od zaključkov, ki se lepo vidi že zdaj, je, da bo Evropa zaradi posledic podnebnih sprememb različno prizadeta. Ko gre za vremenske pojave, bo sever na splošno manj prizadet, južni del Evrope pa bistveno bolj. Imel bo manj dežja, več bo suš in škode zaradi ekstremnega vremena. Te je že zdaj ogromno, čakanje nekaj deset let, ko je bo še več, je nesmiselno. Treba je ukrepati zdaj. Ugotavljamo tudi, da bo kmetijstvo najbolj na udaru, zadnji izsledki pa kažejo tudi, da bo posledice čutiti tudi na področju zdravja," dodaja Kajfež Bogatajeva.

"Ljudje postajamo vse ranljivejši"

Medvladna skupina za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za mir, običajno vsakih od pet do sedem let pripravi poročilo o podnebnih spremembah. "Glavni trendi dogodkov, od segrevanja ozračja do ekstremnih dogodkov, gredo v natančno tako smer, kot smo predvideli v prejšnjih poročilih. Učinki pa se zdijo vse hujši, ljudje postajamo vse ranljivejši," poudarja Kajfež Bogatajeva, ki je posebno kritična do politike. Ta se po njenem mnenju ukvarja le z blaženjem sprememb, nikakor pa ne s tem, kaj narediti, da bomo imeli boljše kmetijstvo, boljše zdravstvo in infrastrukturo. 

Zunanji minister Karl Erjavec, sicer gostitelj srečanja, je poudaril, da morajo vse države zmanjšati škodljive izpuste, a obenem poudaril, da je zaradi gospodarske krize manj onesnaževanja, saj gospodarstvo nima več takšnih možnosti delovanja kot pred krizo. Zmanjšuje se tudi delež prašnih delcev v zraku, saj zaradi krize ljudje manj uporabljajo osebna prevozna sredstva. 

"Tudi ljudje morajo razumeti, da se je treba z okoljskimi spremembami soočiti. To je dejstvo, to ni nekaj, kar bo šlo mimo nas, če zamižimo. Ne nazadnje bi morale biti v bolj trajnostni razvoj usmerjene tudi nove tehnologija in raziskave," še meni Kajfež Bogatajeva.

Komentarjev 6
  • Scott 01:38 16.julij 2013.

    Kajfeževa naj najprej sama kaj naredi za okolje, ne pa, da iz Lidla vozi zvrhane vozičke raznorazne plastike.Sin je nekoliko bolj ozaveščen, saj se izgleda (voha) zelo redko tušira, prha.?

  • Fulmmer 21:29 15.julij 2013.

    Naši vremenarji še za nazaj ne znajo vremena napovedat.....

  • Lavdan 18:02 15.julij 2013.

    Ognja, vode in kuge reši nas o Kajfeževa. Spet se je zbudila in naklada, da bi opravičila nobelovo nagrado. Vse ji prav pride. Morala bi iti na strokovno ekskurzijo na kitajsko, da bi videla v kakšnem zraku živijo. Pasji ...prikaži več povej mi kaj je normalen letni čas. Alkalaj je realist, kar se tiče teh nakladanj.