Slovenija
47 ogledov

Objekt je, pogodbe ni

Tomaž Jereb (levo) in Štefan Velečič (desno) na ogledu prazne bivalne enote. Žurnal24 main
Bivalna enota za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki je bila namenu uradno predana junija, še vedno sameva.
"Dejavnost bomo lahko začeli izvajati šele, ko bodo lastniki – to so ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Občina Trebnje in Društvo Sožitje – Trebnje – podpisali pogodbo, s katero nam bodo objekt predali v upravljanje," poudarja Ema Luzar, direktorica Varstveno delovnega centra (VDC) Novo mesto.

Dejavnosti po načrtu
Kot so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi omenjenega ministrstva, sta pogodba o prenosu objekta v upravljanje novomeškemu VDC in postopek za določitev cene za storitev institucionalnega varstva v teku. Hkrati izpostavljajo, da pogodba ni pogoj za uporabo prostorov.

Sredstva za obratovanje objekta so zagotovljena, dodajajo. Ministrstvo bo financiralo dnevno varstvo, ki se bo izvajalo dopoldne za 15 ljudi. Iz zdajšnje enote VDC v Trebnjem, ki deluje v prostorih tamkajšnjega doma starejših občanov, naj bi se tako ena skupina kmalu že preselila v prostore v bivalni enoti.

 

Različne oblike

Bivanje. V Sloveniji je od 70 do 80 stanovanjskih skupin in bivalnih skupnosti, pojasnjuje Jereb. V prvih je nastanjenih do sedem varovancev, v drugih do 24. Trebanjska bivalna enota se z možnostjo za 12 ljudi tako uvršča nekam vmes, dodaja Jereb. V Sloveniji je sicer okoli 8.000 odraslih z motnjo v duševnem razvoju, v tovrstne oblike družbenega varstva pa jih je vključenih zgolj 45 odstotkov.

Razliko plača občina
Storitev institucionalnega varstva, ki vključuje vse stroške bivanja varovancev in plače zaposlenih, plačajo uporabniki sami, še pojasnjujejo na ministrstvu. Če so njihovi dohodki prenizki, razliko do polne cene plača občina, v kateri ima tak uporabnik stalno prebivališče.

Odrasel človek z motnjo v razvoju dobi po zakonu o družbenem varstvu minimalno nadomestilo za invalidnost v višini 277 evrov, pojasnjuje Tomaž Jereb, direktor Zveze Sožitje. Nekateri lahko dobivajo tudi nižje ali višje dodatke za pomoč in nego. Maksimalen dohodek človeka z motnjo tako znaša dobrih 400 evrov, povprečni strošek bivanja v bivalni skupnosti pa se giblje med 1.800 in 2.200 evri, še izpostavlja.

Če ne domači, pa "tuji"
"Vse člane našega društva smo obvestili o možnosti vključitve odraslih z motnjo v bivalno enoto," pojasnjuje Štefan Velečič, predsednik trebanjskega Sožitja. Vlogo za bivanje so do zdaj vložili štirje ljudje in eden za občasen sprejem. "Za rentabilno obratovanje mora biti objekt poln. Če ga ne bodo napolnili varovanci z našega območja, bodo prišli od drugod," je še izpostavlja.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.