Po čem si bomo zapomnili leto 2008:

– finančna in gospodarska kriza po svetu in doma; – boj države proti "tajkunom" – privatizacija nekaterih državnih podjetij; – "čista lopata"; – Mercator znova naprodaj;

Začetek leta je bil v gospodarstvu še dokaj optimističen. Prah okoli prodaje delnic NKBM se sicer še ni polegel, saj je takratna opozicija menila, da je bila cena 27 evrov postavljena veliko prenizko. Ta trditev je morda vsaj prvih nekaj mesecev držala vodo, ker je delnica NKBM segla tudi čez 40 evrov, nato pa je delnica postala le še ena v dolgi vrsti žrtev splošnega medvedjega lomastenja na ljubljanski borzi, katere indeks je letos do decembra izgubil kar 65 odstotkov vrednosti.

Istočasno je kriza začela najedati tudi trg vzajemnih skladov. Marsikateri Slovenec, ki sredstev ni pravočasno prenesel v varnejše naložbe in je zaupal visokim donosom iz preteklega obdobja, si bo letošnje leto tako zapomnil po lekciji, da pohlep lahko zelo boli.

Spomladi je sledila še dokapitalizacija in prav tako klavrn vstop Pozavarovalnice Sava na borzo, dodaten kapital so iskali tudi v NLB. Na borzo pa se je v težavnih razmerah podala tudi Zavarovalnica Triglav.

Več kot 26.000 zaposlenih v Lehman Brothersu, eni največjih in najbolj uglednih bančnih ustanov na svetu, je čez noč ostalo brez zaposlitve. © EPA

Inflacija dolgo edini (javni) problem
Čeprav so se že kazali znaki ohlajanja gospodarstva, tudi zaradi posledic finančne krize v ZDA, ki je kulminirala s septembrskimi propadi uglednih bank Lehman Brothers in Washington Mutual, pa je vsaj do poletja v Sloveniji v gospodarstvu vejal dokajšnji optimizem.

Edini tudi v javnosti izpostavljeni problem se je tako ob nadpovprečni gospodarski rasti zdela le inflacija, ki se je na letni ravni gibala med 6,5 in sedmimi odstotki, največ med članicami evroobmočja. Finančna kriza, ki je s padanjem naročil ravno v času okoli volitev prešla še v gospodarsko, je prinesla tudi nižje cene goriv in posledično nižjo inflacijo.

Menjava vlade v negotovih razmerah
Z vse bolj zaskrbljujočimi gospodarskimi kazalci se je začela spopadati že Janševa vlada, ki je tudi zaradi bližnjih volitev odprla mošnjiček s socialnimi transferji in po zgledu drugih držav EU garantirala za devizne vloge varčevalcev na bankah. Glavno breme spodbujanja gospodarstva in vračanje zaupanja pa je padlo na pleča Pahorjeve ekipe, ki se je nemudoma lotila ukrepov za pomoč zlasti zdravim podjetjem.

Medtem razmere v gospodarstvu ostajajo negotove. Najbolj na udaru je predvsem avtomobilska industrija na čelu s paradnimi konji Revozom, Adrio Mobilom, Preventom, Hidrio in drugimi. Obilico težav pa imajo tudi nekatera podjetja, ki so se zaradi prevzemov tako ali drugače zadolževala (Istrabenz, Merkur ...). Napovedi za prihodnje leto niso nič kaj rožnate, brezposelnost še narašča, medtem ko nima nihče jasnega odgovorja, kdaj bo kriza dosegla dno.

NAJODMEVNEJŠI DOMAČI DOGODKI:
Zidar
V začetku februarja je policija med akcijo Čista lopata za 48 ur pridržala sedem vodilnih članov slovenskih gradbenih podjetij, med njimi tudi predsednika uprave SCT Ivana Zidarja , zaradi suma korupcije pri gradnji stometrskega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.

Ivan Zidar © BOBO

Konec maja je policija tožilstvu poleg Zidarja kazensko ovadila še dve vodilni osebi v hčerinski družbi. Policija je ovadbo napisala na osnovi zaseženih dokumentov v hišnih preiskavah februarja letos.

Novembra letos so kriminalisti med obsežno akcijo zaradi suma pranja denarja opravili več hišnih preiskav pri vodilnih delavcih SCT, ki naj bi družbo oškodovali za več milijonov evrov.

Poleg tega se je preiskava osredotočila tudi na sume finančnih malverzacij, ki naj bi izhajali iz postopkov davčne uprave. Ta je namreč spomladi v SCT našla za pet milijonov evrov utajenih davkov.

Droga
Že v začetku julija so se v podjetju Droga Kolinska, ki je v lasti Istrabenza (predsednik uprave je Igor Bavčar), odločili, da prodajo zemljišča ob Šmartinski cesti v Ljubljani, skladiščno poslovanje na Središki ulici pa preselijo v Izolo in Rogaško Slatino. Postopek prodaje naj bi bil končan v začetku prihodnjega leta, novi lastnik pa naj bi zemljišča prevzel v drugi polovici leta.

Tej potezi je kmalu zatem sledila odprodaja nekaterih programov podjetja, ki so jih v podjetju napovedali že aprila. Tako je s 1. oktobrom družba Dr. Oetker Slovenija prevzela program praškastih proizvodov Droge Kolinske, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka.

Čoko in Čokolešnik sta prešla v roke hrvaške Podravke, ki bo blagovne znamke in ustrezna poslovna sredstva prevzela s prvim dnem novega leta.

Blagovne znamke 1001 CVET, Zlato polje in Maestro pa bodo od zdaj naprej proizvajali v Žitu, ki je prevzel tudi vseh 95 zaposlenih, ki so delali na teh programih.

Boško Šrot je spomladi priznal, da ima prek različnih družb v lasti večino delnic Pivovarne Laško. © Žurnal24

Mercator
Prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot je v začetku novembra napovedal prodajo deleža Pivovarne Laško v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju, v katerem ima Pivovarna Laško 23,33-odstotni delež. Svoj delež namerava podjetje iz Laškega prodati na mednarodnem razpisu skupaj z Infond Holdingom, ki je 25-odstotni lastnik Mercatorja.

Po Šrotovih besedah se za prodajo niso odločili zaradi krize na finančnem trgu in dejstva, da ima Pivovarna Laško 420 milijonov dolgov, ampak je bila to odločitev, ki je niso sprejeli kar čez noč. Ker naj bi država po njegovem nad njihovo družbo izvajala teror in ker naj bi bilo ravnanje UVK nezakonito, bodo državo tožili za več kot sto milijonov evrov. Pri izbiri najboljšega ponudnika na razpisu naj ne bi bila ključna le cena, temveč ravnotežje med ceno, ki jo bo kupec ponudil za delnico, in možnostjo ponudbe njihovih izdelkov na policah trgovca, trdi Šrot.

V javnosti so se sicer pojavili pozivi, naj omenjeni delež kupi država, saj bo drugače ogroženo veliko delovnih mest tako v Mercatorju kot tudi pri njihovih dobaviteljih. Gospodarski minister Matej Lahovnik je možnost, da bi delež kupila država, že zavrnil. 
 
OBRAČUN EKONOMISTOV:

Minister za finance France Križanič rešitev za slovensko družbo vidi v izboljšani konkurenčnosti. © Žurnal24

Kaj je po vašem mnenju letošnje leto najbolj zaznamovalo v gospodarstvu (Slovenija, svet)?

France Križanič, minister za finance:
Letošnje leto je najbolj zaznamovala finančna kriza in obljubljen ter pričakovan razvojni preobrat.

Matej Tomažin, finančni svetovalec
Izstopa gospodarska kriza, ki je prišla do izraza v drugi polovici leta in se šele zdaj v polnosti seli v primarno gospodarstvo, torej v podjetja.

Matej Tomažin meni, da se bodo navade potrošnikov precej spremenile. © Boštjan Tacol

Kakšne so vaše napovedi za slovensko gospodarstvo v letu 2009?

France Križanič
Napovedi za leto 2008 so odvisne od razpleta finančne krize in razvoja največjih svetovnih ekonomij. Če bo odziv ustrezen, bo gospodarska rast manjša kot v letošnjem letu, lahko pa pričakujemo nastavke pospešenega uvajanja novih tehnologij, izdelkov in pristopov ter povečanje konkurence.

Matej Tomažin
V letu 2009 za Slovenijo pričakujem nadaljevanje stanja nelikvidnosti, ki bo najverjetneje terjala tudi kakšne velike žrtve. V življenju običajnih ljudi bo to čas spremenjenih navad, nakupov in potrošnje. Zaradi spremenjene psihologije, ki se ustvarja tako v medijih kot v realnosti, bo to negativno vplivalo na splošno vzdušje.