Kot so zapisali na spletni strani ECB, bo razloge za takšno odločitev sicer na novinarski konferenci ob 14.30 sporočil njen predsednik Jean Claude Trichet.
Svet ECB je tako pustil obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 1 odstotka, 1,75 odstotka oziroma 0,25 odstotka.
Tokratno zasedanje bodo po pričakovanjih zasenčila razhajanja med vodilnimi centralnimi bankami na svetu glede vprašanja, ali so protikrizni ukrepi še potrebni. Medtem ko naj bi se ECB zavzemala za ukinitev nekaterih protikriznih ukrepov – eden od takšnih ukrepov je kupovanje obveznic zadolženih članic evrskega območja –, naj bi druge banke v glavnih industrijskih državah razmišljale celo o krepitvi ukrepov pomoči.
V Evropi je to vprašanje še posebej pomembno zaradi velike zadolženosti nekaterih držav članic območja evra, znakov počasne gospodarske rasti in grožnje t. i. vojne valut med gospodarskimi silami sveta – med ameriškim dolarjem, kitajskim juanom, japonskim jenom in evrom.
"ECB se sooča z namerami drugih bank, ki imajo bolj ekspanzivne denarne politike," je ob tem pojasnil glavni ekonomist za Evropo pri Societe Generale Klaus Baader. Japonska centralna banka se je v torek odločila, da bo ključno obrestno mero znižala na raven med nič in 0,1 odstotka. Že tako šibko okrevanje japonskega gospodarstva namreč ogrožata močan jen in deflacija.
K ohranitvi in morda celo okrepitvi protikriznih ukrepov naj bi se nagibali tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) in britanska centralna banka, ki želita domačemu gospodarstvu tako pomagati pri okrevanju. Bank of England naj bi danes prav tako sporočila, da bo ključno obrestno mero ohranila na zgodovinsko nizki ravni 0,5 odstotka.
Predsednik ECB Jean-Claude Trichet se je pred današnjim zasedanjem tako znašel pred precej zahtevno nalogo. Analitiki namreč ocenjujejo, da bi lahko preostro izrečene namere o ukinitvi protikriznih ukrepov okrepile evro, kar pa med izvozniki v območju evra, ki za zdaj kot edini spodbujajo gospodarsko rast, ne bi bilo preveč dobrodošlo. To velja predvsem za Nemčijo.
