Slovenija
51 ogledov

Obsojencem se beg ne bo več izplačal

Dob zapor Žurnal24 main
S popravljeno novelo kazenskega zakonika, bi preprečili primer Zavašnik. Ministrstvo namreč predlaga, da zastaranje izvršitve kazni odslej ne bo teklo v času, ko se obsojeni na begu.

Država namerava s strožjimi ukrepi doseči, da bodo vsi obsojenci morali odslužiti dosojene kazni, tudi tisti, ki bi pobegnili. 

Obsojencu se v bodoče ne bo več izplačalo izogibati prestajanju zaporne kazni z begom iz države, tako kot je to pred skoraj šestimi leti storil obsojeni nekdanji lastnik razvpitega nočnega lokala Lipa Robert Tomas Zavašnik. Njegova zaporna kazen je med begom zastarala in zdaj živi kot svoboden človek. Podobno je najbrž načrtoval nekdanji šef Luke Koper Robert Časar, a so ga po dobrem letu in pol na begu v sredo predali v zapor na Dob.

Zavašnik je pet let zatem, ko bi se moral zglasiti na Dobu, v začetku lanskega junija kazen zastarala, takoj zatem se je lahko svobodno vrnil domov. Petletne zaporne kazni, ki mu je bila dosojena zaradi smrti treh mladih deklet pred lokalom decembra 2005, pa mu nikoli več ne bo treba odslužiti. Časarju pa bi pet let in devet mesecev zaporne kazni zaradi prejemanja podkupnine zastaralo sicer šele čez dobrih 18 let, a če ga policija niti v tem času našla, bi kazen ravno tako zastarala in vrat zapora mu ne bi bilo treba nikoli prestopiti.

V zapor bo treba zlepa ali zgrda

 

Ministrstvo za pravosodje želi podobne primere v bodoče preprečiti. Če bodo predlagane spremembe potrjene, bi nova pravila lahko začela veljati že čez nekaj mesecev. Trenutno je zakon v medresorskem usklajevanju in javni razpravi.

 

"Kazenski zakonik je poleg ustave predpis, ki ga je potrebno spreminjati z največjo mero previdnosti," ob tem poudarja minister Goran Klemenčič. Če bodo spremembe potrjene tudi na vladi v prihodnjih mesecih in nato še pred poslanci državnega zbora, se denimo izvršitvi kazni praktično ne bo več mogoče izogniti. Izvršitev kazni namreč po novem ne bi več zastarala v primeru, ko se obsojeni izmika kazni oziroma je na begu.

Kazni za korupcijo višje

Strožje kazni se obetajo tudi za korupcijska kazniva dejanja. "Kar nekaj kaznivih dejanj goljufije ali tatvin je bilo doslej kaznovanih z višjimi kaznimi kot korupcijska," izpostavlja minister Klemenčič, ki je povedal, da bodo poleg zaporne kazni za korupcijska dejanja po novem naložena obvezno tudi denarna kazen.

Strožje bi bili v bodoče lahko kaznovani tudi davčni utajevalci. "Če je doslej nekdo utajil denimo za okoli 400 tisoč evrov davkov, a nikoli za več kot 50 tisoč evrov skupaj naenkrat, se mu je očital le prekršek in ne kaznivo dejanje," poudarja Klemenčič. Zato poskušajo na MP to odslej poostriti in zaradi kaznivega dejanja preganjati vse tiste, ki bi v obdobju enega leta, torej lahko tudi z več zatajitvami, utajili za več kot 50 tisočakov.

Večja zaščita ranljivejših

Prav tako se zdi MP nesprejemljivo, da so bile žrtve nasilnih kaznivih dejanj, še zlasti tiste v družinskem okolju, doslej lahko izpostavljene grožnjam, zalezovanjem in podobnemu nasilju storilcev teh dejanj, namesto, da bi bile še bolj zaščitene. Njim želijo zato v bodoče nameniti večjo zaščito oziroma jim omogočiti več ukrepov, ki bi jih zaščitili pred tistimi, ki jih že tako ali tako ogrožajo. Poleg prepovedi približevanja bi bilo v bodoče prepovedano tudi komuniciranje oziroma nadlegovanje žrtve prek sporočil na mobilnih telefonih in prek pošiljanja sporočil na družbenih omrežij.

Policija bo lahko preganjala tudi tiste, ki le grozijo

Družinski člani kot žrtve groženj in zalezovanj pa v bodoče najverjetneje ne bodo sami niti več pri pregonu tistih, ki jih ogrožajo. Medtem, ko morajo zdaj same vlagati zasebne tožbe, bodo ta pregon zdaj prevzeli na policiji in tožilstvu, potem ko jim bo žrtev prijavila kaznivo dejanje.

Kriminalizirani oziroma kaznovani pa bodo tudi uporabniki storitev žrtev trgovine z ljudmi.

Do tajnih podatkov nimamo odnosa

Spremembe pa se obetajo tudi na področju inkriminacije oziroma kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti. Novinarji naj bi bili preganjali le v primeru, da bi z izdajo podatkov ogrozili človeško življenje. Izdaja uradne tajnosti tudi ne bo več kazniva, če bo novinar dokazal, da prevladuje javni interes za objavo teh podatkov.

"Tu se dejansko soočata dva konflikta interesov, hkrati pa smo mi država, ki nima odnosa do tajnih podatkov. Zdaj bosta interes objave teh podatkov tehtala sodišče in tožilstvo," dodaja Klemenčič.

Komentarjev 13
  • Avatar čavez
    čavez 10:29 20.marec 2015.

    Iz te Slovenske nepravne države jih vsako leto pobegne za vedno nekaj tisoč, brez da bi jih idiotski pravni sistem sploh obravnaval.

  • mph 08:44 20.marec 2015.

    To je žal marsikdaj res, sposoben advokat, ki ceni bolj denar, ki ga kasira od bogatih strank kot lastno moralo (ni teorije, če bi bil sam advokat, da bi lahko branil nekoga, za katerega se ve, da je kriv takih ...prikaži več svinjarij), bo našel luknje. Zato sem mnenja, da bi morali občasno zakone napisat povsem na novo, ne pa, da je tisoče popravkov na popravke.

  • mph 08:43 20.marec 2015.

    Ah, zamera do groba kaj ne, ker je zrušil posredno vašega guruja s predolgim jezikom? Pa to je bilo nekaj najbolj koristnega, že zato zasluži mesto v zgodovini, vsaj en, da si je upal. Pol mu je janšistični stroj za ...prikaži več podtikanja in blatenje poskušal naprtiti vse možno, pa jim le ni uspelo. Pa še Jankoviča je zašil, kar pa gladko vsi pozabljate, čeprav ne vem zakaj tam ni nobenih premikov naprej. Verjetno zato, ker ima JJ poseben status, je edini s posebnim statusum nadslovenca. Verjetno ima seveda tudi sam napake, ne vidim pa, kjer vidiš ti skrapucalo v teh spremembah, ker so zame več vredne kot kar so naredili vsi ostali skupaj. Her Flick pa itak spada v črno knjigo na vrh seznama.