Ministrstvo za zdravje bo odločbo Ustavnega sodišča o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti natančno preučilo in šele nato presodilo, kakšne spremembe zakonodaje so potrebne, je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Kot je poudarila, je Ustavno sodišče prepoznalo pomen javnega zdravstvenega sistema in potrdilo, da prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika ni neustavna.
"Po hitrem pregledu delne odločbe ugotavljamo, da je Ustavno sodišče prepoznalo pomen javnega zdravstvenega sistema za prebivalce, ne glede na njihov finančni položaj," je dejala ministrica. Po njeni oceni je sodišče pritrdilo tudi temu, da zdravstvene storitve ne smejo biti prepuščene zgolj zakonitostim ponudbe in povpraševanja na trgu.
Ustavno sodišče je presodilo, da so cilji, ki jih novela zasleduje, primerni, je povedala Prevolnik Rupel, dodatna konkurenčna prepoved pa ni potrebna, saj je regulacijo dela zdravstvenih delavcev mogoče doseči že z obstoječimi vzvodi. Med ključnimi mehanizmi je odgovornost direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, ki morajo presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za dodatno delo.
Soglasje že zdaj ni pravica
"Konkurenčna prepoved v zakonu že obstaja, prav tako so že določeni pogoji, kdaj lahko direktor izda soglasje. Soglasje samo po sebi ni pravica," je poudarila Prevolnik Rupel. Po njenih besedah morajo direktorji preveriti, ali dodatno delo ne posega v izvajanje rednega programa, nadurnega dela ali zagotavljanje zdravstvenega varstva v javnem zavodu.
Odločba Ustavnega sodišča je delna in predstavlja prvo presojo, zato ministrstvo za zdaj ne napoveduje konkretnih zakonodajnih sprememb. "Odločbo bomo natančno prebrali, jo preučili in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti. Preden bi šli v spreminjanje zakona, moramo razumeti vse njene posledice," je pojasnila ministrica.
Glede vprašanja že izdanih soglasij je ministrica poudarila, da so bila ta časovno omejena. Ustavno sodišče pa je po njenih besedah jasno presodilo, da delo v obliki samostojnega podjetnika v javnem zdravstvu ni primerno. "Zadnji medijsko izpostavljeni primeri so pokazali, kako pomembno je, da direktorji dosledno presojajo, ali so pogoji za opravljanje dodatnega dela izpolnjeni," je dodala.
Pogoji so v novem zakonu bolj jasni
Za direktorje in predstojnike po njenih besedah odločba ne prinaša neposrednih sprememb. "Pogoji so bili v zakonu že prej, zdaj so zgolj zapisani bolj jasno in ti pogoji ostajajo. Pričakujem odgovornost direktorjev, da izdajo soglasje šele, ko so vsi pogoji izpolnjeni," je dejala. Med temi pogoji je tudi, da ni čakalnih vrst in da ni potrebe po dodatnem delu zdravstvenih delavcev, zato ministrica pričakuje, da bo soglasij v prihodnje manj.
Ministrica odločbe ustavnega sodišča ne dojema kot poraza. "Naš cilj je bil regulirati razmerje med javnim in zasebnim, predvsem delo prek espejev. Vzporedno smo veliko naredili na področju kakovosti, digitalizacije in novih finančnih modelov v zdravstvu," je poudarila.
Zdravstveni delavci lahko dodatno delo še naprej opravljajo na podlagi podjemnih pogodb, ne pa v obliki samostojnega podjetnika, pogoji za to pa so jasno opredeljeni v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ob tem je ministrica spomnila tudi na druge ukrepe ministrstva za skrajševanje čakalnih vrst. "Ponekod se je čakanje že skrajšalo, zlasti pri diagnostičnih pregledih, in s temi ukrepi bomo nadaljevali," je sklenila.
Tole je slabo za javno zdravstvo! Lotili so se na napačni način....
Ustavni sodniki so že večkrat dokazali v razsodbah da je divja privatizacija družbenega premoženja, povsem legitimna. Zakaj bi bil ZZZS izvzet iz tega projekta kriminalnih združb. Razgrabili so vsa javna podjetja, državne banke, pokradli kar se je dalo, sedaj čakamo… ...prikaži več kdo bo pokupil ZD, Bolnišnice, Zavode in največjo zavarovalnico ZZZS. Aloooo gremo fantje, grabi in vladaj, do naslednje vojne.
Seveda je poraz, gliha skupaj štriha. Sodnija pa zdravniki so v SLO nedotakljivi.