Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs sredi prihodnjega tedna pričakuje odgovor sindikalistov, kako ustaviti rast plač v javnem sektorju in privarčevati 380 milijonov evrov.
Ali je tokratni poseg v plače zaposlenih v javnem sektorju zadnji?
Sama bi si želela, da bi bilo tako. Stabilnost sistema je izjemno pomembna za dobro delo uslužbencev in ni prijetno, da jih v roku enega leta že drugič nagovarjamo. Vendar pa gospodarske razmere, zmanjšanje javnofinančnih virov in na drugi strani grozeče povečanje odhodkov na področju plač zaradi implementacije novega plačnega sistema narekujejo vladi, naj jih znova nagovori. Upam, da je to zadnjič.
Sindikalistom ste v ponedeljek predstavili dva osnovna scenarija: eden je zamrznitev odprave plačnih nesorazmerij, drugi znižanje plač. Katerega bi vlada želela, da sindikati sprejmejo?
Bistveno za vlado je, da masa plač, porabljena za javne uslužbence v letu 2009, prihodnje leto ostane enaka. Vlada bi želela skleniti te pogovore v socialnem dialogu, zato bo v pomembnem delu spoštovala, kaj bo za javne uslužbence oziroma njihove predstavnike sprejemljiva možnost. Katera varianta bo določena, bo torej odvisno predvsem od njihove izbire.
Scenarija nista enako dobra za vse resorje v javnem sektorju. Recimo za učitelje bi bilo bolj boleče znižanje plač, za medicinske sestre pa zamrznitev njihovega usklajevanja. Ali menite, da se bodo sindikati lahko uskladili glede enega predloga ali pričakujete tretji predlog?
Tudi tretji predlog je možnost. Sindikate sem pozvala, naj v desetih dneh sporočijo pomembni podatek, ali sprejemajo izhodišče, da se raven plač v letu 2010 glede na raven 2009 ne spremeni. Če znajo predlagati ukrepe, ki bodo na koncu pomenili, da se plače ne bodo povečale za danes nesporno ugotovljenih 380 milijonov bruto v letu 2010, potem je vsaka varianta sprejemljiva.
Menite, da so sindikati z recesijo izgubili del pogajalske moči? Ko ste se na začetku leta
prvič pogajali, je bilo veliko govora o stavki, tokrat takih razmišljanj ni veliko.
Sindikati imajo svojo vlogo, opravljajo jo tako, kot ocenjujejo, da lahko ohranijo integriteto svojega položaja in integriteto borca za pravice javnih uslužbencev. Tu nikakor nimamo pravice jemati jim legitimnosti njihovega položaja. Želim le, da so korektni pri sporočanju ponudb in situacije, ki jim je bila predstavljena v nekaj urah; tudi glede same variante. Marsikdo še danes reče: vlada hoče, da nam plače znižajo za šest odstotkov. To ni predlog vlade! Več kot 50 odstotkov javnih uslužbencev ima danes neto plačo 700 evrov. Tem ljudem bi se, če bi se jim plača zmanjšala, v pomembnem delu poslabšal njihov socialni položaj. Zato znova sporočam: ponudba ni znižanje plač javnim uslužbencem, ampak ohranitev ravni plač, kakršna je bila v letu 2009. Če bodo sindikati svojemu članstvu pravilno sporočili naš predlog, bodo videli, da v teh kriznih razmerah ponudba vlade ni nerazumna.
Ali drži informacija, da če dogovora s sindikati ne bo mogoče doseči, obstaja še tretji scenarij, tako imenovani non paper predlog? Ali ta predvideva odpuščanje v javnem sektorju?
Z odgovornostjo trdim, da odpuščanja kar tako in počez ne more biti. Odpuščanje lahko kot odgovoren gospodar izvedeš, ko ugotoviš, katerih storitev v javnem interesu ne boš več opravljal. Zmanjšanje obsega postopkov ali povezljivost baz podatkov, česar še danes ni, bi omogočila, da bi bilo uradnikov manj. Računam, da bomo s strukturnimi reformami v letih od 2010 do 2012 zmanjšali potrebe po javnih uslužbencih, ki danes opravljajo javne storitve ali vodijo upravne postopke. Če pa bi hoteli zmanjšati število javnih uslužbencev za toliko, da bi dosegli enak finančni učinek, kot bi ga prinesla zamrznitev plač, bi jih morali odpustiti najmanj 15 tisoč. Moja ocena je, da bi se kakovost javnih storitev s takim splošnim znižanjem števila omenjenih uslužbencev zelo zmanjšala. Ne vem, koliko manj učiteljev, vzgojiteljic, zdravnikov bi to bilo, pri čemer vsi govorijo, da so kadrovsko podhranjeni. O takem pristopu je lahko govoriti, bil bi pa zelo problematičen ...
Kako ukinjanje motivacijskih elementov, kot so nagrajevanja, napredovanja ... vpliva na
kakovost dela v državni upravi?
Še enkrat: edini element, ki bi v letu 2010 ostal, kar je jasno zapisano, je element napredovanja. Tega bi kompenzirali z nenadomeščanjem uslužbencev, ki bi se leta 2010 upokojili. Tudi plačilo povečanega obsega dela ostane v takem obsegu, kot je bil v letu 2009.
Torej potrebni vrhunski strokovnjaki, ki Slovenijo predstavljajo na mednarodnih konferencah, delajo nadure in pozno v noč, ostajajo v državni upravi ali iščejo službe drugje?
Mi upamo, da ostajajo. Vsaj ko se sama pogovarjam z javnimi uslužbenci, priznajo, da se mora to, kar se dogaja v gospodarstvu, odraziti tudi v javnem sektorju, in da ukrepi, ki jih je doslej sprejemala vlada, ne pomenijo nerazumnega poseganja v njihov položaj.
Če strneva: službe v javnem sektorju so še vedno najvarnejše.
To javni uslužbenci tudi vedo.
V času, ko je treba uslužbencem plače zmanjševati, v parlamentu sprejemajo novelo zakona, ki predvideva zvišanje sodniških plač. Kako se v javnem sektorju odzivajo na to?
Gospod Virant, vsi, ki danes izražajo nedopustnost predlagane ureditve glede sodniških plač, zavajajo javnost. Finančne posledice novele zakona bodo nevtralne; povečanje plač smo dovolili samo do tiste stopnje, do katere so sodniki po zdajšnji ureditvi imeli na voljo sredstva za delovno uspešnost in povečan obseg dela: za okoli štiri odstotke, kar pomeni, da so skoraj vsi pridobili nič ali en plačni razred. Poudarjam pa, da v tem letu velja ukrep zamrznitve plač funkcionarjem, kar nevtralizira to povečanje za en plačni razred. Dokončna uskladitev sodniških plač v letu 2011, ki bo vredna 5,8 milijona evrov, pa bo kompenzirana z zmanjšanjem števila pravosodnih funkcionarjev za 116.
Po tonskem posnetku seje vlade, ki je prišel v javnost, lahko sklepamo, da vas premier Pahor pri prizadevanjih za omejitev zaposlovanja javnih uslužbencev ne podpira popolnoma. V kolikšni meri je to res?
Pri sebi sem sklenila: dokler bom pri svojih prizadevanjih uživala podporo predsednika vlade, bo moje delo smiselno. Do zdaj lahko z odgovornostjo povem, da jo uživam stoodstotno. Razprave v tonskem posnetku so bile na neki točki razumljene napačno. Ministri so po oceni stanja v svojih ministrstvih in organih podali zahtevo za od deset do dvajset odstotkov več zaposlenih. Sklep vlade je bil, naj se omejimo na minus dva odstotka. Razkorak je bil izjemen. Ko so ministri Zalar, Jelušičeva in Kresalova svoje argumente skrčili na najnujnejše, pa je bil sklep vlade popolnoma realiziran.
Sama bi si želela, da bi bilo tako. Stabilnost sistema je izjemno pomembna za dobro delo uslužbencev in ni prijetno, da jih v roku enega leta že drugič nagovarjamo. Vendar pa gospodarske razmere, zmanjšanje javnofinančnih virov in na drugi strani grozeče povečanje odhodkov na področju plač zaradi implementacije novega plačnega sistema narekujejo vladi, naj jih znova nagovori. Upam, da je to zadnjič.
Sindikalistom ste v ponedeljek predstavili dva osnovna scenarija: eden je zamrznitev odprave plačnih nesorazmerij, drugi znižanje plač. Katerega bi vlada želela, da sindikati sprejmejo?
Bistveno za vlado je, da masa plač, porabljena za javne uslužbence v letu 2009, prihodnje leto ostane enaka. Vlada bi želela skleniti te pogovore v socialnem dialogu, zato bo v pomembnem delu spoštovala, kaj bo za javne uslužbence oziroma njihove predstavnike sprejemljiva možnost. Katera varianta bo določena, bo torej odvisno predvsem od njihove izbire.
Scenarija nista enako dobra za vse resorje v javnem sektorju. Recimo za učitelje bi bilo bolj boleče znižanje plač, za medicinske sestre pa zamrznitev njihovega usklajevanja. Ali menite, da se bodo sindikati lahko uskladili glede enega predloga ali pričakujete tretji predlog?
Tudi tretji predlog je možnost. Sindikate sem pozvala, naj v desetih dneh sporočijo pomembni podatek, ali sprejemajo izhodišče, da se raven plač v letu 2010 glede na raven 2009 ne spremeni. Če znajo predlagati ukrepe, ki bodo na koncu pomenili, da se plače ne bodo povečale za danes nesporno ugotovljenih 380 milijonov bruto v letu 2010, potem je vsaka varianta sprejemljiva.
|
Ponudba ni znižanje plač, ampak ohranitev njihove ravni. Če bodo sindikati svojemu članstvu pravilno sporočili naš predlog, bodo videli, da v teh kriznih časih ponudba vlade ni nerazumna.
|
|
Sindikati imajo svojo vlogo, opravljajo jo tako, kot ocenjujejo, da lahko ohranijo integriteto svojega položaja in integriteto borca za pravice javnih uslužbencev. Tu nikakor nimamo pravice jemati jim legitimnosti njihovega položaja. Želim le, da so korektni pri sporočanju ponudb in situacije, ki jim je bila predstavljena v nekaj urah; tudi glede same variante. Marsikdo še danes reče: vlada hoče, da nam plače znižajo za šest odstotkov. To ni predlog vlade! Več kot 50 odstotkov javnih uslužbencev ima danes neto plačo 700 evrov. Tem ljudem bi se, če bi se jim plača zmanjšala, v pomembnem delu poslabšal njihov socialni položaj. Zato znova sporočam: ponudba ni znižanje plač javnim uslužbencem, ampak ohranitev ravni plač, kakršna je bila v letu 2009. Če bodo sindikati svojemu članstvu pravilno sporočili naš predlog, bodo videli, da v teh kriznih razmerah ponudba vlade ni nerazumna.
Ali drži informacija, da če dogovora s sindikati ne bo mogoče doseči, obstaja še tretji scenarij, tako imenovani non paper predlog? Ali ta predvideva odpuščanje v javnem sektorju?
Z odgovornostjo trdim, da odpuščanja kar tako in počez ne more biti. Odpuščanje lahko kot odgovoren gospodar izvedeš, ko ugotoviš, katerih storitev v javnem interesu ne boš več opravljal. Zmanjšanje obsega postopkov ali povezljivost baz podatkov, česar še danes ni, bi omogočila, da bi bilo uradnikov manj. Računam, da bomo s strukturnimi reformami v letih od 2010 do 2012 zmanjšali potrebe po javnih uslužbencih, ki danes opravljajo javne storitve ali vodijo upravne postopke. Če pa bi hoteli zmanjšati število javnih uslužbencev za toliko, da bi dosegli enak finančni učinek, kot bi ga prinesla zamrznitev plač, bi jih morali odpustiti najmanj 15 tisoč. Moja ocena je, da bi se kakovost javnih storitev s takim splošnim znižanjem števila omenjenih uslužbencev zelo zmanjšala. Ne vem, koliko manj učiteljev, vzgojiteljic, zdravnikov bi to bilo, pri čemer vsi govorijo, da so kadrovsko podhranjeni. O takem pristopu je lahko govoriti, bil bi pa zelo problematičen ...
Za razvojna sredstva samo 15 odstotkov |
|
Adijo, znanost! Medtem ko so plače v minulem letu v zdravstvu zrasle za več kot 23 odstotkov, so plače v raziskovalni dejavnosti zrasle za le 3,5 odstotka. Ministrica za javno upravo opozarja, da je v proračunu le še 15 odstotkov sredstev, ki jih lahko namenijo za razvoj. "Če gremo po vseh zakonskih pravicah na področju politike plač in drugih transferjev naprej, bodo ta razvojna sredstva pristala na še manj kot 15 odstotkih, na desetih odstotkih, in tu je konec razvoja." |
Še enkrat: edini element, ki bi v letu 2010 ostal, kar je jasno zapisano, je element napredovanja. Tega bi kompenzirali z nenadomeščanjem uslužbencev, ki bi se leta 2010 upokojili. Tudi plačilo povečanega obsega dela ostane v takem obsegu, kot je bil v letu 2009.
Torej potrebni vrhunski strokovnjaki, ki Slovenijo predstavljajo na mednarodnih konferencah, delajo nadure in pozno v noč, ostajajo v državni upravi ali iščejo službe drugje?
Mi upamo, da ostajajo. Vsaj ko se sama pogovarjam z javnimi uslužbenci, priznajo, da se mora to, kar se dogaja v gospodarstvu, odraziti tudi v javnem sektorju, in da ukrepi, ki jih je doslej sprejemala vlada, ne pomenijo nerazumnega poseganja v njihov položaj.
Če strneva: službe v javnem sektorju so še vedno najvarnejše.
To javni uslužbenci tudi vedo.
V času, ko je treba uslužbencem plače zmanjševati, v parlamentu sprejemajo novelo zakona, ki predvideva zvišanje sodniških plač. Kako se v javnem sektorju odzivajo na to?
Gospod Virant, vsi, ki danes izražajo nedopustnost predlagane ureditve glede sodniških plač, zavajajo javnost. Finančne posledice novele zakona bodo nevtralne; povečanje plač smo dovolili samo do tiste stopnje, do katere so sodniki po zdajšnji ureditvi imeli na voljo sredstva za delovno uspešnost in povečan obseg dela: za okoli štiri odstotke, kar pomeni, da so skoraj vsi pridobili nič ali en plačni razred. Poudarjam pa, da v tem letu velja ukrep zamrznitve plač funkcionarjem, kar nevtralizira to povečanje za en plačni razred. Dokončna uskladitev sodniških plač v letu 2011, ki bo vredna 5,8 milijona evrov, pa bo kompenzirana z zmanjšanjem števila pravosodnih funkcionarjev za 116.
Po tonskem posnetku seje vlade, ki je prišel v javnost, lahko sklepamo, da vas premier Pahor pri prizadevanjih za omejitev zaposlovanja javnih uslužbencev ne podpira popolnoma. V kolikšni meri je to res?
Pri sebi sem sklenila: dokler bom pri svojih prizadevanjih uživala podporo predsednika vlade, bo moje delo smiselno. Do zdaj lahko z odgovornostjo povem, da jo uživam stoodstotno. Razprave v tonskem posnetku so bile na neki točki razumljene napačno. Ministri so po oceni stanja v svojih ministrstvih in organih podali zahtevo za od deset do dvajset odstotkov več zaposlenih. Sklep vlade je bil, naj se omejimo na minus dva odstotka. Razkorak je bil izjemen. Ko so ministri Zalar, Jelušičeva in Kresalova svoje argumente skrčili na najnujnejše, pa je bil sklep vlade popolnoma realiziran.
