Slovenija
56 ogledov

"Otroci splet poznajo bolje kot starši"

Lija Mihelič, koordinatorka prijavne tocke Spletno oko Osebni arhiv
Lija Mihelič. Koordinatorica prijavne točke Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije.

Katere oblike zlorab otrok na spletu so najpogostejše?
Težko je govoriti o tem, katere oblike zlorab otrok na spletu so najpogostejše, saj opažamo porast zlorab na več področjih. Dostopnost posnetkov na spletu, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok, je v strmem porastu, prav tako se soočamo s porastom spletnega nadlegovanja otrok in tudi t. i. groominga, ko odrasle osebe preko raznih socialnih omrežij navezujejo stik z otroki z namenom kasnejšega spolnega nadlegovanja. 


S širjenjem spleta se širijo tudi zlorabe. Jih je sploh mogoče učinkovito omejiti?

Zlorabe na spletu so žal zelo dinamičen pojav in jih je nemogoče popolnoma omejiti, lahko pa naredimo marsikaj, da na eni strani že obstoječe vsaj do neke mere zmanjšamo in na drugi strani preprečimo, da bi prihajalo do novih. Pomembno je, da se v primeru posnetkov, ki prikazujejo zlorabe otrok, zagotovi, da so ti posnetki čim prej umaknjeni s spleta oziroma da se dostop do njih onemogoči. Hkrati je potrebno raziskati ozadje posnetka, torej poiskati storilce in žrtve tako kot pri vsakem drugem kaznivem dejanju. Da pa ne bi prihajajo do novih zlorab, je pomembno izobraževanje in ozaveščanje tako otrok in staršev kot vseh, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki. Potrebujemo ozaveščene starše in izobražene kadre, ki delujejo na teh področjih. Ključno je tudi sodelovanje različnih inštitucij. 

Kako obsežna je zloraba otrok na spletu v Sloveniji?
Zloraba otrok na spletu je zaradi narave interneta globalni pojav, zato se je zelo težko omejiti zgolj na Slovenijo. Če gledamo z vidika lokacije strežnikov, kjer se ti posnetki nahajajo, sicer lahko rečem, da je velika večina posnetkov hujših zlorab otrok locirana na tujih strežnikih, predvsem v Združenih državah Amerike, na Nizozemskem in v Ukrajini. Seveda pa to ne pomeni, da pri nas ni storilcev, ki tako gradivo proizvajajo, kupujejo, prenašajo na svoj računalnik ali pa dostopajo do tujih spletnih strani, ki prikazujejo zlorabe otrok. Vse našteto lahko smatramo za zlorabo otrok na spletu v Sloveniji.


Imate morda oceno, kakšen delež zlorab ostaja neodkrit?

Te ocene nimamo, saj je obsežnost pojavov, ki se dogajajo na internetu, nemogoče oceniti.

Gre za globalen problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje. Kako ocenjujete sodelovanje Slovenije s tujino?
Dosedanje sodelovanje Slovenije s tujino, kar se tiče primerov zlorab otrok na internetu, ocenjujem kot zelo dobro. Spletno oko (www.spletno-oko.si) je kot prijavna točka vpeto v mednarodno organizacijo Inhope, ki omogoča sodelovanje s prijavnimi točkami po vsem svetu. Naše sodelovanje temelji predvsem na tem, da prijavo sporne vsebine, ki je locirana na tujem strežniku, posredujemo prijavni točki v državi, kjer se ta vsebina nahaja. S tem zagotovimo, da sta ukrepanje za odstranitev sporne vsebine pri viru in preiskava primera s strani lokalnih varnostnih organov čim hitrejša. Hkrati tudi slovenska policija naše prijave nezakonitih vsebin, ki so na tujih strežnikih, posreduje tujim varnostnim organom, kar pomeni, da obravnava vsakega spornega primera poteka po dveh tirih.

Je slovenska zakonodajna podlaga po vašem mnenju ustrezna? Kaj bi morali spremeniti?
Slovenska zakonodajna podlaga je, kar se tiče področja proizvodnje, distribucije, dostopanja in posedovanja posnetkov spolnih zlorab otrok usklajena z evropsko. Tudi kaznovanje oseb, ki pridobivajo otroke na spletu za spolne namene, je od lanskega leta predvideno v slovenski zakonodaji. Kar se tega tiče, tako nimam pripomb. Ocenjujem pa, da bi bilo čim prej potrebno v našo zakonodajo vpeljati načine, ki bi omogočali lažje in hitrejše preiskovanje teh dejanj ter onemogočali dostopanje do spletišč, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok.

Zakonodaja pa je le del rešitve. Kakšna vlogo naj imajo starši in izobraževalne inštitucije?
Vsekakor je zakonodaja samo del rešitve, četudi zelo pomemben. Ob tem je potrebno k problemu pristopiti sistematično in celovito. Izobraževalni sistem je tu ključnega pomena. Splet je postal večji del življenja vsakega otroka, to pa bi morala šola upoštevati. Učenje o tem, na kaj biti pozoren na spletu, bi moralo postati redni del izobraževalnega sistema. Staršem pa svetujem predvsem odprto komunikacijo z otroki o tem, kaj ti počnejo na spletu. Splet je eno od redkih področij, ki ga otroci veliko bolj poznajo od svojih staršev. Iz tega lahko naredimo dramo, lahko pa to vidimo kot priložnost, da nam otroci približajo ta njihov svet, pokažejo, kaj počnejo na spletu, in nas kaj novega naučijo. Na Centru za varnejši internet, točki ozaveščanja Safe.si, so na voljo tudi brošure za starše, kjer je veliko uporabnih nasvetov, prav tako na njihovi strani www.safe.si.

Komentarjev 1
  • rhombur 11:04 30.september 2013.

    "Splet je eno redkih področij, ki ga otroci veliko bolj poznajo od svojih staršev. " A res? Po kateri raziskavi? Če znajo mulci viset na facebooku in vpisat preprost string v google, to še ne pomeni, da splet poznajo bolje ...prikaži več od svojih staršev. In teh olden days ni bilo FB Tw in pdobnih user-friendly zadev, temveč IRC, BBS, za vzpostavitev povezave pa si moral dialer na modemu shekat na 999 ponovitev klicev, da si prišel na arnes :) Mulo se zdaj logira na FB/Ask.fm/g+ in zato bolje pozna net kot starši? Kakšno brezvezno, neutemeljeno, reketaško nabijanje. Rabijo dodatna sredstva in želijo upravičiti svoj obstoj?