Slovenija
399 ogledov

Parkirne kazni s Hrvaške: nova čudna praksa izterjave

Hrvaška parkirna kazen bralka
Hrvaška podjetja, ki upravljajo parkirišča, so se za izterjavo parkirnih kazni domislila nove metode.

Naša bralka je zaradi neplačane parkirne kazni v Karlovcu dobila pismo s Švedske. V njej jo angleško podjetje EPC terja za 42 evrov (globa je bila sto kun, kar je 13 evrov), denar pa bi morala nakazati na račun, ki je odprt pri nemški banki.Medtem ko smo že poročali o dvomljivo zakonitih načinih izterjave parkirnih kazni s Hrvaške, gre v tem primeru le za obveščanje, ki ga lahko podjetje poveri komurkoli, meni naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan. Samo obveščanje zato ni pravno sporno, ni pa izključeno, da je pri vpogledu v podatke o lastniku vozila prišlo do kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov. 

Hrvaška parkirna kazen  | Avtor: bralka bralka

Kot nam je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, lahko države podatke o prometnih prekrških izmenjujejo na podlagi Direktive 2011/82/EU, a le za osem vrst prekrškov, med katerimi ni napačnega parkiranja. "Načeloma torej pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov za namene vodenja prekrškovnih postopkov za nepravilno parkiranje hrvaški prekrškovni organi nimajo," meni Prelesnikova. 

Kaj, če globo terjajo koncesionarji

A kaj v primerih, ko globo terja podjetje, ki ima koncesijo za upravljanje s parkirišči in ne na primer mestno redarstvo ali občina? Gre za kazen za prekršek ali za civilni dolg, ki ga ima neplačnik do podjetja? Način pridobivanja osebnih podatkov in postopek izterjave je v tem primeru bistveno drugačen. 

Pri nas sicer občina izdajanja in izterjave glob za prometne prekrške ne sme zaupati podjetju. "Po veljavni slovenski zakonodaji lokalne skupnosti (tudi mestne občine) s koncesijami na subjekt zasebnega prava prenašajo izvajanje različnih javnih služb, v okviru katerih lahko v razmerju do uporabnika storitev nastajajo civilnopravne obveznosti," pojasnjuje informacijska pooblaščenka. Tako na primer neplačane položnice za smeti, vodo in podobno niso dolg do občine, ampak do podjetja, ki mu je občina zaupala to javno službo. "Po slovenskem pravu s koncesijskimi pogodbami ni mogoče prenašati pooblastil za oblastno delovanje države in lokalnih skupnosti, med katere sodi tudi vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje glob. V praksi se informacijski pooblaščenec še ni srečal s primerom, kjer bi šlo za vprašanje dopustnosti prenosa pooblastil za vodenje prekrškovnih postopkov s koncesijsko pogodbo po pravu Republike Hrvaške, zato odgovora, ali je takšna situacija po pravu Republike Hrvaške dopustna oziroma mogoča, ne moremo posredovati," je pojasnila. 

Za razliko od nekaterih drugih pozivov k plačilu, o katerim smo pisali in kjer koncesionar govori o neplačani kazni, je v obvestilu, ki je prišlo s Švedske, nedvoumno napisano, da gre za globo. Kako bi zakonito prišli do podatkov za globo, ni jasno. 

Če gredo prek slovenskega odvetnika, je zadeva pravno čista

V primeru civilnega dolga pa lahko upnik osebne podatke dobi na več načinov. Najpogostejša in pravno čista možnost je, da najame slovenskega odvetnika, ki podatke pridobi na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, ki pravi, da ima odvetnik pravico od državnih organov (običajno so to upravne enote) brezplačno pridobiti podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. 

Hrvaška parkirna kazen  | Avtor: bralka bralka
"V postopkih, ki jih je IP vodil v preteklosti in so se nanašali na pridobivanje osebnih podatkov za namene izterjave neplačanih parkirnin na hrvaškem, je bilo dejansko stanje takšno, da so domnevnim dolžnikom posredovali pisne opomine, s katerimi so jih pozivali na plačilo parkirnine s stroški, slovenski odvetniki. Ker mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranke, stranki na podlagi 1. odstavka 14. člena ZOdv izročiti vso dokumentacijo v zvezi z zadevo, vključno s podatki, pridobljenimi na podlagi 10. člena ZOdv (enako velja tudi tekom samega pooblastilnega razmerja), je s tem podana tudi pravna podlaga, po kateri se tuje podjetje – domnevni upnik – zakonito seznani s podatkom o identiteti lastnika vozila z določeno registrsko številko (pod predpostavko, da gre za upnika s sedežem v članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora). Upnik pa lahko za nadaljnje uveljavljanje svoje domnevne terjatve angažira drugega odvetnika in mu za namene zastopanja tudi posreduje od slovenskega odvetnika pridobljene osebne podatke," pojasnjuje informacijska pooblaščenka. 

V primeru prekrška odvetnik nima pravice do podatkov

Tuj odvetnik lahko podatke zakonito pridobi le, če je vpisan v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije ali ima potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev v Sloveniji. A pozor, odvetnik lahko tako pridobiva podatke le v primeru, če zastopa upnika v primeru civilnopravnih dolgov, ne pa v primeru izterjave globe kot prekrškovne sankcije, opozarja Prelesnikova. 
Brez posredovanja odvetnika lahko upnik pridobi podatke tudi sam, a mora izkazati pravni interes, to pa lahko naredi z listino, ki je pri nas izvršilni naslov in na podlagi katerega je mogoče po slovenskem zakonu o izvršbi in zavarovanju predlagati izvršbo, to pa je na primer izvršljiva sodna odločba ali izvršljiv notarski zapis. 

Ker se v zadnjem času pojavljajo tudi izterjave zaradi neplačanega parkiranja (podjetje terja za neplačano parkirnino, ne pa za globo!!!) v obliki notarskega zapisa, velja opozoriti, da je po slovenski zakonodaji notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo, kar pa v primeru neplačanega parkiranja gotovo ni. Poleg tega je moralo podjetje, ki je koncesionar občine, podatke pridobiti že preden je spisalo predlog za izvršbo, ki se glasi zoper lastnika vozila. 

Doslej ni bilo nepravilnosti, a tokrat je drugače

Mojca Prelesnik | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Informacijska pooblaščenka pravi, da doslej v postopkih, v katerih so ugotavljali zakonitost pridobitve osebnih podatkov s strani hrvaških upnikov, niso ugotovili nepravilnosti. "Trenutno pa informacijski pooblaščenec vodi tudi postopek v okviru katerega preverja na kakšen način so se nekateri upniki s sedežem v Republiki Hrvaški (oziroma hrvaški odvetniki) seznanili z osebnimi podatki lastnikov motornih vozil, vpisanimi v evidenci registriranih motornih in priklopnih vozil. Gre namreč za zadeve, kjer so prijavitelji navedli, da s strani slovenskih odvetnikov niso prejeli nobenega pisanja, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je osebne podatke pridobil slovenski odvetnik na podlagi 10. člena ZOdv ter jih nato po predhodno navedeni pravni podlagi posredoval tujemu podjetju, ta pa dalje drugemu (hrvaškemu) odvetniku," je pojasnila Prelesnikova. 

Tudi v primeru "izterjave" kazni s strani angleškega podjetja je informacijski pooblaščenec uvedel inšpekcijski postopek. "Izključno vprašanje je, komu in na kakšni pravni podlagi so slovenski državni organi posredovali osebne podatke lastnikov motornih vozil. Morebitno posredovanje podatkov med hrvaškimi prekrškovnimi organi ter tujim podjetjem zaradi ozemeljske veljavnosti predpisov ni v pristojnosti IP, se je pa IP že povezal s hrvaškim nadzornim organom za varstvo osebnih podatkov in ga pozval da pojasni, ali hrvaška zakonodaja sploh dopušča prenos prekrškovnih glob v izterjavo pravnim osebam ter s tem za te namene povezano posredovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev," je pojasnila informacijska pooblaščenka. 

Postopka še nista zaključena, zato več informacij ni mogoče dobiti. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 12
  • Skippy 09:54 23.avgust 2016.

    Bla bla. Kaj pa, če si avto prodal ali ravnokar kupil rabljenega? Zatorej bla bla.

  • nergač 22:15 19.julij 2016.

    jaz sem tudi tako mislil, a ko se soočiš s sodobno evro zakonodajo kmalu vidiš, da si v pi.....

  • blueone 18:53 19.julij 2016.

    Meni bi bilo malo čudno, da bi pismo za hrvaško kazen dobil iz Švedske, Mislil bi, da gre za kakšno prevaro.