Milijonarji. Trije vodilni iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so v dveh mandatih (v osmih letih) v žep pospravili skoraj dva milijona evrov bruto.
Največji delež, kar milijon evrov bruto (11 tisoč bruto plače vsak mesec), si je odrezal generalni sekretar Viljem Pšeničny. Predsednik Miroslav Klun (lani je zaradi nezdružljivosti funkcij odstopil z mesta v OZS, njegove naloge pa je prevzel podpredsednik) in podpredsednik Štefan Pavlinjek pa sta skupaj pospravila skoraj toliko kot Pšeničny sam – vsak za okoli 500 tisočakov nagrad.
Vsem trem se drugi mandat izteče v torek.
Neuradno. Najbolje nagrajeni funkcionar pri OZS je lani prejel okoli 70 tisoč evrov bruto (s potnimi stroški, nadomestili in sejninami).
Seja. OZS je za javnost zaprla sejo, na kateri so razpravljali o nagradah. Zakaj? “Ker so se nekateri funkcionarji odločili, da povedo svoja imena. Po zakonu pa nima nihče pravice to zahtevati od njih,” pravi Alojz Kovšca iz upravnega odbora OZS. Dodaja, da so razpravljali le o višinah nagrad funkcionarjev, iz podatkov pa je bilo tudi razvidno, kolikšna je natančno masa teh nagrad.
Hotel sem spremembe!
Gospodarski minister Matej Lahovnik nam je povedal, da je že poskušal doseči ukinitev obveznega članstva v OZS, vendar ni bil uspešen, ker so obrtniški funkcionarji očitno zlobirali koalicijske poslance. Po njegovih besedah so temu nasprotovali poslanci največje vladne stranke SD (nekdanji predsednik OZS Miroslav Klun je tudi poslanec SD) in stranke DeSUS.
Pšeničny pojasnjuje
“Nagradi za predsednika in podpredsednika sta lani znašali 76.925 evrov bruto,” pravi Pšeničny. Pojasnjuje, da zato, ker je Klun delal le dva meseca. Če delimo nagrado s 14 (toliko mesecev sta letos delala oba skupaj), je vsak od njiju na mesec v povprečju zaslužil slabih 5.500 evrov bruto, kar je natanko pol manj od Pšeničnega (po pravilniku je nagrada za predsednika in podpredsednika polovica letne plače generalnega sekretarja). Generalni sekretar sicer zatrjuje, da sta njuni skupni nagradi v povprečju znašali okoli 110 tisoč evrov bruto na leto, kar pa glede na mesečno povprečje in pravilnik najverjetneje ne drži: če 5.500 evrov pomnožimo z 12, ugotovimo, da je letna nagrada za enega znašala 66 tisoč evrov, za dva pa 132 tisoč evrov.
Nagradi se ni odpovedal
“Nisem lovec na denar. Nagradi se lahko odpovem, če je to problem. Je pa ta že od nekdaj vezana na plačo sekretarja in se je izplačevala,” zatrjuje Pavlinjek. Opozarja, da govorimo o bruto znesku, medtem ko je neto znesek pol nižji in vključuje tudi kilometrino. “Delal sem praktično zastonj. Nisem zaslužkar, ne rabim denarja OZS. Delal sem čisto za dušo, stroški pa so se pokrivali,” izpostavlja.
Zagotovil milijardo
Pavlinjek glede izplačanih nagrad pravi, da ima čisto vest: “Možno, da je to kampanja pred volitvami. Sem pa ogromno naredil. Ideje so bile v glavnem moje, ker vem, za kaj se je treba bojevati. Slovenskemu gospodarstvu sem vrnil olajšave, vračilo davka na dodano vrednost do 400 tisoč evrov. Morate razumeti, da sem bil na razpolago šest dni na teden. V službo sem šel ob šestih zjutraj in ob šestih, sedmih ali osmih zvečer prišel domov. Za obrt in podjetništvo pa sem dobil skoraj za milijardo evrov olajšav. Je to denar za tistih 50
tisoč evrov?”
