Petina srednješolcev še dobi klofuto

Zveza družin in Forum proti telesnemu kaznovanju otrok pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije pripravlja okroglo mizo o kaznovanju otrok v različnih kontekstih. "Gre za cikel treh okroglih miz, tokrat na temo telesnega kaznovanja," je povedala Petra Zega z ZPMS. Januarja je bila tema medvrstniško nasilje, za katero so povod dali tudi dogodki na OŠ Deskle, tokrat pa se bodo osredotočili na telesno kaznovanje.

V Sloveniji nekateri strokovnjaki, ki so sicer v manjšini, v določenih primerih zagovarjajo telesno kaznovanje otrok. "Mi si prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja in telesnega kaznovanja," pravi Zegova. "Če otroku prisoliš klofuto, je to tudi neke vrste nasilje nad otrokom." Kot dodaja, obstajajo tudi druge oblike kaznovanja, ki so otroku neprijetne, in so potrebne ob neprimernem vedenju. Razlog za uporabo telesnega kaznovanja je v največji meri nemoč staršev, ki v določenem trenutku ne ve, kaj naj naredi, in mu je pozneje po vsej verjetnosti žal.

Starši se s starostjo otrok začnejo bati

Ksenija Domiter Protner s prve mariborske gimnazije je na okrogli mizi o medvrstniškem nasilju izpostavila izsledke raziskave, ki so pokazali, da ena petina srednješolcev še vedno prejema klofute. S starostjo klofute upadajo, ker se starši začnejo bati. Obstajata dve skupini staršev, tisti, ki takoj posežejo po fizični kazni in tisti, ki se bojijo kaznovati otroke, ne zanjo ali ne upajo postaviti meje, kdaj je dovolj določenega vedenja. "Zato so tudi tako občutljivi, da otrok v šoli ne bi bil kaznovan in je šola še toliko bolj zavezanih rok. Na nek način s tem sami vršijo nasilje, ker otroka ne opolnomočijo za življenje," je pojasnila na okrogli mizi.

Današnja okrogla miza bo nadaljevanje razprave, ki so jo pričeli 4. junija 2014, na mednarodni dan otrok, žrtev nasilja.