“V zadnjih mesecih se ukvarjamo skorajda samo še s pisanjem izvršb in opominjanjem dolžnikov. Na dan vložimo po tri, štiri izvršbe. Stanje je res kritično, saj so zaloge pošle,” o eni od trenutno največjih težav obrtnikov pravi Marko Rondič, sekretar ajdovske obrtne zbornice. Opozarja, da tudi davčna uprava nima zadostnega posluha za odlog plačil.
“Lani je eden od podjetnikov dobil birokratski odgovor, da lahko proda hišo. Brez vsega bo verjetno ostal tudi avtoprevoznik, ki mu je bil Mip, preden je šel v stečaj, dolžan 30 tisoč evrov,” na zakonodajne vrzeli kaže Rondič.
Roki. “Zakonski rok bi moral biti 30 dni. Če so veliki izvajalci prej plačevali v 90 dneh, se je rok zdaj raztegnil na od 120 do 150 dni, celo več. Mali izvajalci zdaj praktično kreditirajo velike,” pravi Vladimir Ražman.
Da bi bilo v prvi vrsti treba narediti red na področju plačil, opozarja tudi Vladimir Ražman, predsednik koprske obrtne zbornice. Poleg podizvajalcev v gradbeništvu so po njegovih besedah najbolj na udaru avtoprevozniki, tako zaradi neplačevanja kot zaradi izsiljevanja po sistemu vzemi ali pojdi.
“Kazalnikov izboljšanja še ni,” opaža Ražman, ki se pridružuje ostrim kritikam vodstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije o vladni izhodni strategiji, češ da v njej manjkajo resni ukrepi za izboljšanje plačilne discipline, hitrejše delovanje pravne države, davčne razbremenitve …
“Ne samo velika podjetja, tudi fizične osebe vse bolj zavlačujejo s plačili,” opaža Zlatko Kalšnik, direktor podjetja Gradbeništvo Zlatko iz Kopra, tudi predsednik sekcije gradbincev pri koprski zbornici. Sam ima šest zaposlenih, trenutno pa mu uspe preživeti z opravljanjem manjših, vzdrževalnih in podobnih del. “Naročil je zelo malo,” pravi.
