Ko so se v začetku devetdesetih let prvič množično razširili “mavrični” mediji – zgoščenke, so nam izdelovalci obljubljali desetletja, celo stoletje varne oblike hranjenja podatkov. Zdaj si tudi najboljši med njimi ne upajo na škatlico napisati kakršnekoli take neumnosti. Ker ploščki – to zdaj že vemo – preprosto niso tako obstojni.
Narobe : prav
Ob nepravilnem shranjevanju (vlaga, sonce, izjemne temperature in shranjevanjev vodoravnem
položaju) ali uporabi zgoščenk (zvijanje, označevanje s preagresivnimi pisali, dotikanje bralne
površine in čiščenje s krož nimi gibi) lahko vsebino zavedno izgubimo takoj ali recimo v dveh do
treh letih. Edina rešitev je torej navpično shranjevanje ploščkov v primernem prostoru (na
hladnem:od 4 do 20 stopinj Celzija, v temnem in suhem prostoru:od 20 do 50 odstotkov vlage),
pravilna in previdna uporaba ter čiščenje.
Poleg ustrezne uporabe zgoščenk je vsakih nekaj let priporočljivo presneti vsebino na nove medije. Pri tem je priporočljivo uporabiti devedeje ali pravkar prebujajoče se blue raye – večja kapaciteta ploščkov bo zmanjšala čas nadaljnjega presnemavanja in drastično zmanjšala prostorske potrebe. Na leto je izdelanih več kot deset milijard cedejev in približno milijarda devedejev. Če cede vsebuje do 0,65 in devede običajno okoli 4 gigabajte podatkov, je na ploščkih novega formata blue ray mogoče zapisati od 25 do 50 gigabajtov podatkov, kapacitete naj bi se kmalu približale 200 gigabajtom .
