Pogajanja spet čez teden dni

Pogajalci obeh strani so soočili stališča glede posameznih členov predlaganega zakonskega besedila, na katero so sindikati že pred pogajanji posredovali svoje protipredloge. Vladna stran je pri vračilu preveč izplačanih plač v svojem prvotnem predlogu predvidela, da bi morali javni uslužbenci vračati presežek za obdobje zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače.

V sindikatih po drugi strani vztrajajo, da bi odgovornost za preveč izplačane plače moral nositi delodajalec in zato zanje ni sprejemljivo, da bi breme vračila nosili javni uslužbenci. Primarno so odgovorni direktorji, ki so pogodbe podpisovali, in strokovne službe, ki so jih pripravljale, je prepričan vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin Drago Ščernjavič.

Vodja druge skupine, konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dopustil zgolj možnost za pogovor o tistih primerih, kjer so napake nastale pri obračunih, nikakor pa ne, ko je šlo za preveč izplačane plače na podlagi pogodb. Prav tako je po njegovih besedah nesprejemljivo, da bi dokazno breme, da plače niso bile preveč izplačane, prešlo z delodajalca na delavca.

Tožbe delavcem 

So pa nekateri zavodi že vložili več tožb za vračilo preveč izplačanih plač, med njimi RTV Slovenija in Zavod RS za zaposlovanje. Slednji je tožbe za vračilo preveč izplačanih plač doslej že vročil 553 javnim uslužbencem.

"Ni zakonske osnove" 

Jakob Počivavšek iz konfederacije Pergam pravi, da bi sodišče moralo upoštevati splošna pravila civilnega prava. Kot je poudaril, zakon o sistemu plač v javnem sektorju nikjer ne določa obveznosti, da morajo delavci vrniti morebitne preveč izplačane plače. To po njegovih besedah potrjujejo tudi nekatera strokovna mnenja, ki jih je bilo mogoče zaslediti v strokovnih publikacijah.

Da na podlagi zahteve inšpektorata za javno upravo pripravljajo dokumentacijo za vložitev tožb zoper zaposlene, ki so domnevno dobili preveč izplačane plače, so pred dnevi sporočili tudi z ljubljanskega kliničnega centra. Gre za skupino medicinskih sester, ali bodo morale vračati preveč izplačane plače, pa naj bi se pokazalo v prihodnjih dneh, ko bo jasno, kako bo ravnal začasni zdravstveni minister Karl Erjavec.

Kot pa je že opozorila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar, so medicinske sestre v nekaterih ustanovah, denimo na onkološkem inštitutu in v ptujski bolnišnici, sredstva že vračale. Zato bi bilo prav, da se dogovorijo tudi, kaj bo z dolgom, ki je bil že vrnjen, sicer bi lahko prišlo do neenake obravnave.

Neusklajeni glede kvoruma

Vladna in sindikalna stran sta ostali neusklajeni tudi glede kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot je po sestanku povedal Štrukelj, pa so danes govorili tudi o uredbi o načinu priprave kadrovskih načrtov. Omenjena uredba naj bi na nek način opredelila metodologijo za štetje števila zaposlenih v javnem sektorju in ugotavljanje, ali je bil dosežen zastavljeni cilj zmanjšanja števila zaposlenih do enega odstotka.

O omenjeni uredbi naj bi znova govorili prihodnjo sredo, ko naj bi stekla tudi nova usklajevanja o dodatku za pripravljenost na delo izven kraja bivanja ter povračilu potnih stroškov. Na spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa naj bi se znova vrnili čez 14 dni.