“Na Pokljuki se že nekaj let ne gospodari več, saj le pospravljamo posledice naravnih ujm,” je ob včerajšnjem ogledu stanja v pokljuških gozdovih dejal Andrej Avsenek, vodja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Lanski sneg na Pokljuki – zapadlo ga je tri metre – je povzročil snegolom 40 tisoč kubičnih metrov drevja in za 320 tisoč evrov škode, vnovič pa je pokljuške gozdove prizadel orkanski veter pred dvema tednoma, ki je podrl še 20 kubičnih metrov drevja in naredil za 105 tisoč evrov škode.
Gozdarji hitijo s spravilom poškodovanega drevja, saj bi drevje lanskega snegoloma morali pospraviti še pred zimo. “Lubadar se je že precej namnožil, napadel je okoli 10 tisoč kubičnih metrov drevja. Če podrto drevje ne bo odstranjeno do zime, se lahko zgodi, da se bo še bolj namnožil in bomo imeli prihodnje leto še slabše stanje. Je pa spravilo zelo odvisno od vremena, saj smo na 1.300 metrih nadmorske višine, kjer lahko vsak čas zapade sneg,” je pojasnil
Avsenek.
Strojna sečnja nujna
Gozdno gospodarstvo Bled, upravljalec teh gozdov, je zaradi velike količine podrtega lesa moralo najeti dodatne delavce za strojno in ročno sečnjo. Pobudnik včerajšnjega ogleda stanja je bil državnozborski poslanec Borut Sajovic, ogleda pa se je udeležilo več deset predstavnikov lastnikov in upravljalcev gozdov na Pokljuki in drugih zavodov, ki so povezani z njihovim varovanjem, ter poslancev.
Delež. Država je lastnica 3.919 hektarjev, kar je 81 odstotkov pokljuških gozdov, 916 hektarjev oziroma 19 odstotkov gozdov pa je v zasebni lasti, od tega večinoma v lasti ljubljanske nadškofije, z njimi pa upravlja Gozdno gospodarstvo Bled.
Sajovic je nedavno opozoril na škodo, ki jo v pokljuških gozdovih povzroča strojna sečnja. Kršitve je ugotovil tudi gozdarski inšpektor, ki bo proti izvajalcu del sprožil prekrškovni postopek.
“Nikakor ne nasprotujem strojni sečnji, vprašanje je le, kdaj, kaj in kako se sme delati, da bodo posledice na gozdnih tleh čim manjše. Zavedati se moramo, da gre za gozdove v občutljivem območju Triglavskega narodnega parka,” je poudaril Sajovic.
Avsenek je ob tem dodal, da je strojna sečnja v tako poškodovanih gozdovih nujna in da si prizadevajo za čim manj posledic, vendar zaradi nuje, da poškodovano drevje pospravijo čim prej, stroji delajo tudi v slabšem vremenu, kar lahko povzroči poškodbe gozdnih tal.
