Ne bi bilo prvič, če bi na kranjskem sodišču morali izreči oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Pravzaprav se lahko zgodi, da bo v le dobrega pol leta zaradi površnega ali pomanjkljivega predloga policistov sodišče prisiljeno izločiti vse kronske dokaze zoper osumljenca – ne glede na to, ali sta osumljenca stara gosta policijskih pridržanj ali ne. Ali oprostilka domnevnima roparjema sredi poletja zaradi nezakonite hišne preiskave policistov ni izučila? Resda so policisti kmalu po ropu našli ves ukradeni denar, a žal brez zakonito pridobljene zelene luči preiskovalne sodnice.
In sodnica, ki je roparjema sodila, ni požrla napake kolegice v preiskavi. S tem bi verigo proceduralnih napak namreč vlekla vse do kolegov z višjega sodišča, ki bi ji, če bi roparja obsodila brez trdnih dokazov, lahko izrekli ukor.
Sodbe
Nad sodnico, zdaj presojajočo o dokazih, ki bombnega napada na policiste bremenijo kranjska mladeniča, pa visi tudi pritisk javnosti ter množice sorodnikov in prijateljev obtoženih, ki ji na vsaki obravnavi do zadnjega zasedejo sodno dvorano, pravijo pravniki.
Sodniki sojenje morda resda vodijo strožje, če jim pod prste gledamo novinarji. Vedno pa razsojajo o policijskih odkritjih, ki jim jih na mizo prinesejo tožilci. Drži, da se nanje, če koga oprostijo ali če davkoplačevalci plačujemo zato, ker so bili ti ljudje neupravičeno priprti, vsuje plaz žaljivk – toda v resnici plačujemo za policijske napake.
