Spor zaradi zemljišč ob reki Dragonji je po mnenju krajanov povsem političen. Ljudje na obeh straneh meje so se sporov naveličali in so nezaupljivi.
|
Jorasa pri provokacijah verjetno nekateri politično in finančno
podpirajo.
Jasmin Lozič |
|
Kriva je politika
Po Lozičevem mnenju je tudi za vse incidente na meji kriva politika. "Povsem verjetno je, da Jorasa nekateri tudi finančno in politično podpirajo pri teh provokacijah," pravi Lozič in dodaja, da tudi hrvaški sosedje za vse krivijo politiko.
Da je tako tudi tokrat, je sicer najpogostejša izjava sogovornikov. Ljudje so preprosto naveličani vseh sporov, ki jih sprožajo politiki z obeh strani meje. V Sečovljah in Dragonji so bili krajani razmeroma zadržani in nezaupljivi tudi do nas, v fotografski objektiv se niso pustili ujeti.
|
|
|
Googlov spletni zemljevid je mejo med Hrvaško in Slovenijo začrtal tako, da sta na slovenskem ozemlju oba mejna prehoda in tudi igralnica Mulino. |
"Prej sem imel hišo ravno tam, kjer je bil brezcarinski objekt, nikoli nismo imeli težav ne s cariniki ne s policijo," je povedal Jože Bok , domačin iz Dragonje. "Ob prometnih konicah in poleti nismo mogli vsak dan čakati na kolone vozil, pa so nam naredili posebno vrsto in nas spuščali," še dodaja. Po njegovem prepričanju (rojen je v Dragonji in tam živi že vse življenje) zdajšnja meja na Dragonji ni prava. "Meja je potekala po kanalu mimo zaselkov Škodelin in Bužin, ozemlje do kanala je spadalo pod slovenski kataster, drugo pod hrvaški. Vodo je v te zaselke napeljala Slovenija, elektriko in telefon tudi, pošto so nosili slovenski poštarji. Kako so vse to pomešali po letu 1963 med republikami in občinami, mi enostavno ni jasno," razlaga.
Slovenija se je umaknila
Vso krivdo pa Bok vali predvsem na slovensko stran. "Že od samega začetka nismo reagirali. Kjer je hrvaški mejni prehod, je kontrolno točko začela graditi Slovenija, čez noč pa so se umaknili na drugo stran. Zakaj? Če so imeli dokumente, da je njihovo, bi morali tam tudi ostati," pravi naš sogovornik.
Raje kar italijansko
Fotografirati se ni pustila niti italijansko govoreča Maria Umer iz Škrilj, ki je z Urbanom Cerarjem (tudi njega smo zaman prosili za fotografiranje) kupila manjši del zemljišč od občine Buje. Povedala je, da že 40 let kot najemnica obdeluje zemljišča občine Buje, na razpisu pa jih je kupila, ker bi jih sicer kdo drug. Zaveda se, da so zemljišča sporna, saj si jih lastita slovenski sklad kmetijskih zemljišč in občina Buje, a s skladom ni imela nikoli nobenega opravka.
