Brezigarjeva je v svojih razmišljanjih med drugim izpostavila odrejen pravosodni nadzor nad delom tožilstva. Kot je dejala, se je ta začel "zaradi nezadovoljstva politične stranke s tožilkino odločitvijo, da začne pregon v konkretni zadevi".
Ob tem je poudarila, da je minister upravičen odrediti nadzor in "temu nismo nikoli nasprotovali", saj je lahko tak nadzor po njenih besedah celo dobrodošel, a le, če ima cilj doprinesti k uspešnemu poslovanju tožilstev in ni odrejen zaradi političnega ali medijskega efekta.
Politika naj ne postavlja vprašanj
Zato "od politike pričakujemo, da ne postavlja vprašanj, zakaj preganjamo določene storilce določenih kaznivih dejanj", saj predstavljajo takšna vprašanja, kot jih je tožilstvo po njenih besedah doživelo letos, "pritisk na neodvisen in strokovni organ slovenske države in kažejo na nespoštljiv odnos do tožilske inštitucije".
Glede pretiranega noveliranja zakonov, kot se je izrazila, do nepreglednosti, ki "lahko pelje le v dodatne novele in popolno nesposobnost pristojnih, da bi aplicirali splošno zakonsko normo na konkretno situacijo", pa je menila, da to ni v korist tožilskemu delu in preglednosti sistema.
Kot je znano, je pravosodni minister Aleš Zalar nadzor nad tožilstvom uvedel septembra, in sicer potem, ko je vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem na tožilstvo naslovila vprašanje, povezano z uvedbo kazenskega postopka zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda.
Ker je predsednica ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki je nadzor konec septembra dovolila.
