“Začelo se je sredi 50. let, najprej z manjšimi in nato z vse večjimi turnirji, na katere so začeli prihajati najboljši šahisti sveta.
Petdeseta leta. Pobudniki turnirjev so imeli radi šah, delali so v turizmu in so se zbrali okoli vizionarskega Jova Nikoliča. Kje so danes menedžerji, ki imajo radi šah in v njem vidijo možnost promocije?
Vrhunec je bil medconski turnir Portorož 1958, na katerem so nastopili kar trije bodoči svetovni prvaki Mihail Talj, Bobby Fischer in Tigran Petrosjan. Ti so iz turnirja naredili svetovni dogodek in promocija turističnega Portoroža je bila ogromna. Fischer je takrat kot čudež s 15 leti postal velemojster in kandidat za svetovnega prvaka,” pripoveduje mojstrski kandidat Andi Žnidarčič in gonilna sila šaha v Portorožu.
Promocija s turnirji
Turnirji so potekali v nekdanjem ljudskem domu, ki je bil na mestu današnje portoroške ploščadi in ga danes ni več, vse družabno dogajanje pa se je vrtelo okoli Palacea in z njegovo obnovo se po Žnidarčičevem mnenju poraja možnost, da Portorož znova postane svetovna meka šaha.
“Vrhunski turnirji so danes veliki spektakli, zanje je treba zbrati tudi po okoli dva milijona evrov, vendar pritegnejo obiskovalce in vzporedno se lahko izvede vrsta drugih prireditev, ki prinašajo dobiček in promocijo,” ocenjuje.
